Jedro

Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva glede na citirane določbe ZNP-1 torej ni eden izmed postopkov za varstvo koristi otroka, opredeljenih v 93. člen ZNP-1,1 ampak je urejen v 6. oddelku X. poglavja Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (88. - 92. člen ZNP-1). To pa pomeni, da je v zvezi z njim treba uporabiti prvi odstavek 266. člena ZIZ in ne drugi odstavek 266. člena ZIZ. Glede na modificiran predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnica predlagala izdajo začasne odredbe zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, saj ji v tem primeru pripada zakonska dedna pravica, je za odločanje o utemeljenosti njenega predloga (če/ko bo upnica vložila predlog za ugotovitev očetovstva) res pristojno okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-12). Vendar pa je oziroma bi bilo za odločanje o izvršbi in zavarovanju tega predloga pristojno okrajno sodišče (zgoraj citirana 3. točka II. odstavka 99. člena ZS).

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je 30. 1. 2023 izdalo sklep Z 5/2023, s katerim je odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe in da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi Okrožnemu sodišču v Celju. Obrazložilo je, da upnica v spremenjenem predlogu za izdajo začasne odredbe predlaga zavarovanje svoje nedenarne terjatve zaradi ugotovitve, da je pokojni A. A. (v nadaljevanju pokojnik) njen oče, izdajo začasne odredbe pa predlaga pred uvedbo sodnega postopka. Ker bi o upničini terjatvi po spremenjenem predlogu za zavarovanje, to je o ugotoviti očetovstva, odločalo Okrožno sodišče v Celju, je tudi za odločanje o predlogu za zavarovanje v skladu z drugim odstavkom 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pristojno Okrožno sodišče v Celju.

2. Okrožno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). Opozorilo je, v obravnavani zadevi ne gre za posebno varstvo koristi otroka po drugem odstavku 266. člena ZIZ (upnica je polnoletna). Ko bo upnica vložila predlog za ugotovitev očetovstva bo o njem res odločalo okrožno sodišče, vendar pa okrožno sodišče ni pristojno za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, saj ne gre za odločanje o koristi otroka. Otrok je namreč po 5. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je prej pridobila popolno poslovno sposobnost. 3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

4. Po 3. točki II. odstavka 99. člena Zakona o sodiščih so okrajna sodišča pristojna v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače. Po prvem odstavku 266. člena ZIZ je v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Po drugem odstavku 266. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, vloženim pred uvedbo sodnega postopka, v katerem bi sodišče odločalo po pravilih posebnega postopka za varstvo koristi otroka, in za samo zavarovanje pristojno okrožno sodišče, ki bi bilo pristojno za postopek.

5. Postopki za varstvo koristi otroka so taksativno našteti v prvem odstavku 93. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Po citirani določbi ZNP-1 so postopki za varstvo koristi otroka, ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori ali spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva, postopki, v katerih se odloča o: - varstvu in vzgoji otroka, - preživljanju otroka, - otrokovih stikih, - vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, - ukrepih za varstvo koristi otroka, - postavitvi otroka pod skrbništvo, - namestitvi otroka v rejništvo, - podelitvi starševske skrbi sorodniku, - posvojitvi otroka in razveljavitvi posvojitve otroka. Po drugem odstavku 93. člena ZNP-1 je postopek za varstvo koristi otroka tudi postopek, v katerem se odloča o preživljanju polnoletnega otroka, dokler obstaja dolžnost preživljanja po družinskem zakoniku.

6. Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva glede na citirane določbe ZNP-1 torej ni eden izmed postopkov za varstvo koristi otroka, opredeljenih v 93. člen ZNP-1,1 ampak je urejen v 6. oddelku X. poglavja Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (88. - 92. člen ZNP-1). To pa pomeni, da je v zvezi z njim treba uporabiti prvi odstavek 266. člena ZIZ in ne drugi odstavek 266. člena ZIZ. Glede na modificiran predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnica predlagala izdajo začasne odredbe zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, saj ji v tem primeru pripada zakonska dedna pravica, je za odločanje o utemeljenosti njenega predloga (če/ko bo upnica vložila predlog za ugotovitev očetovstva) res pristojno okrožno sodišče (drugi odstavek 10. člena ZNP-12). Vendar pa je oziroma bi bilo za odločanje o izvršbi in zavarovanju tega predloga pristojno okrajno sodišče (zgoraj citirana 3. točka II. odstavka 99. člena ZS).

7. Upnica je namreč 16. 8. 2022 najprej podala predlog za zavarovanje svoje nedenarne terjatve zaradi ugotovitve dedne pravice in izplačila dednega deleža, ker naj bi bila nezakonska hči pokojnega zapustnika, katerega očetovstvo formalno (še) ni bilo ugotovljeno in glede katerega je bil zapuščinski postopek, v katerem ni sodelovala, pravnomočno zaključen in sta bila kot dediča sporne nepremičnine razglašena le dolžnika, vsak do ene polovice celote, upnica pa kot zakonita dedinja I. dednega reda ni bila upoštevana pri dedovanju po pokojnem zapustniku. Nato pa je 24. 1. 2023 modificirala predlog za izdajo začasne odredbe, ker se vprašanje očetovstva kot predhodno vprašanje lahko uveljavlja zgolj po postopku, predpisanem v DZ in tam določenimi pogoji, ugotovitev očetovstva pa je pogoj za zakonito dedovanje in obstoj upničine dedne pravice, tako da je predlagala izdajo začasne odredbe zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, saj ji v tem primeru pripada zakonska dedna pravica.3

8. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPP je pritožbeno sodišče zato odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

1 Ti postopki (urejeni od 93. do 122. člena ZNP-1) so umeščeni v 7. oddelek z naslovom Postopki za varstvo koristi otroka X. poglavja z naslovom Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. 2 Po drugem odstavku 10. člena ZNP-1 v postopkih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva, na prvi stopnji odloča okrožno sodišče. 3 Upnica je predlagala: 1. prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine vsakemu od dolžnikov do deleža 1/6 celote zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, ter dovolitev in odreditev vknjižbe zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve; 2. rok 30 dni, v katerem mora upnica vložiti predlog zaradi ugotovitve, da je pokojnik njen oče, in rok 8 dni za predložitev potrdila o vloženem predlogu, sicer bo sodišče postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja; 3. veljavnost začasne odredbe še 30 dni po pravnomočni odločitvi v nepravdnem postopku; 4. takojšnjo veljavnost začasne odredbe in da ugovor zoper njo ne zadrži njene izvršitve ter 5. povrnitev stroškov postopka.