Jedro

Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Že iz besedila zakonske določbe je torej mogoče razbrati, da sklicevanje na navedbe pobudnika o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti uvedlo postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki A. A. 2. Nasprotna udeleženka v pritožbi opozarja, da je napadeni sklep neobrazložen, vsebinsko prazen in brez kakršnekoli dejanske in dokazne podlage za uvedbo postopka zoper pritožnico po uradni dolžnosti. Iz sklepa ne izhaja, katere konkretne sodne postopke naj bi pritožnica nesmiselno sprožila v zadnjih letih, saj gre za lažne obtožbe, ki bi jih moralo sodišče preizkusiti. Konkretne okoliščine za uvedbo postopka ne more predstavljati pobuda, ki sta jo po svojem pooblaščencu poslala nasprotnika pritožnice B. B. in C. C. in je bila naslovljena na CSD. Pritožnica vlaga v spis zdravniško potrdilo njenega osebnega zdravnika D. D. iz katerega izhaja, da je ravnanje pobudnikov neumestno, očitno zlonamerno in brez sleherne medicinske podlage. Nasprotna udeleženka prilaga tudi dopis pooblaščenca pobudnikov, ki dokazuje kverulanstvo kvečjemu na njuni strani, saj grozita pritožnici in jo izsiljujeta z novimi postopki in tožbami. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi napadeni sklep in ustavi postopek, ki teče proti pritožnici.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po tretjem odstavku 45. člena ZNP sodišče začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. 5. Stališče izpodbijanega sklepa, da je podan utemeljen razlog, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, temelji na pavšalnih navedbah, zapisanih v pobudi Odvetniške pisarne X CSD, iz katere izhaja, da nasprotna udeleženka vlaga številne tožbe zoper bivšega moža in dr. C. C. 6. Pritožnica utemeljeno opozarja na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa. Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Že iz besedila zakonske določbe je torej mogoče razbrati, da sklicevanje na navedbe pobudnika o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka1. Obrazloženo presojo sodišča o verjetnem obstoju razlogov za odvzem poslovne sposobnosti narekuje tudi intenzivnost samega posega v posameznikovo integriteto. V sklepu o uvedbi postopka morajo biti zato navedene okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost osebe skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, in razlogi, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju. Teh ugotovitev v izpodbijanem sklepu ni. Zgolj povzemanje navedb v pobudi, da je nasprotna udeleženka v številnih sodnih postopkih z bivšim možem in dr. C. C., ne zadostuje za izkaz patološkega ravnanja nasprotne udeleženke, zaradi katerega bi ji bilo treba delno odvzeti poslovno sposobnost. Iz izpodbijanega sklepa niso razvidni niti številčni podatki o številu vloženih tožb s strani nasprotne udeleženke, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na nagnjenost k tožarjenju, ki ima bolezensko ozadje.

7. Ker je zaradi zmotne razlage materialnopravne predpostavke za uvedbo postopka dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče naj ob upoštevanju zgoraj podanih razlogov v novem postopku preveri, ali so podane okoliščine, ki narekujejo uvedbo postopka za (delni) odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti, pri čemer naj opravi poizvedbe pri pobudnikih postopka, predvsem pa upošteva listine, ki jih je hkrati s pritožbo predložila nasprotna udeleženka.

1 Primerjaj tudi sklep VSL II Cp 1726/2014.