Jedro

Institut prenosa krajevne pristojnosti ni prvenstveno namenjen zagotavljanju pravice do nepristranskega sodnika, saj lahko to pravico stranke uresničujejo z institutom izločitve sodnika.

Znanstvo med sodniki in strankami postopka, ki temelji na opravljanju njihovega poklica, torej kolegialni odnosi, običajni med člani pravniškega poklica, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je obdolženega R. L. spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 in dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe po prvem odstavku 192. člena KZ-1 ter mu izreklo enotno kazen eno leto in šest mesecev zapora. Zoper sodbo je zagovornik vložil pritožbo.

2. V vlogi z dne 13. 1. 2015 zagovornik zahteva, da se pristojnost za odločanje o pritožbi prenese z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani ali katero drugo stvarno pristojno sodišče, ker je bil obdolženi v letih 1998 do 2000 pripravnik na Višjem sodišču v Mariboru in tako v osebnem stiku z večino sodnikov. Predlagatelj izraža presenečenje, da se višji sodniki niso že sami izločili in prepustili odločanja o pritožbi drugemu višjemu sodišču. 3. V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Ta institut ni prvenstveno namenjen zagotavljanju pravice do nepristranskega sodnika, saj lahko to pravico stranke uresničujejo z institutom izločitve sodnika.

4. Predlagatelj v vlogi ne navaja nobenega tehtnega razloga, ki bi bil podlaga za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah pojasnilo, da znanstvo med sodniki in strankami postopka, ki temelji na opravljanju njihovega poklica, torej kolegialni odnosi, običajni med člani pravniškega poklica, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP. Ob odsotnosti drugih okoliščin sami po sebi kolegialni odnosi med strankami postopka in sodniki ter na njih temelječe osebno (torej poklicno) znanstvo ne morejo vzbuditi objektivno upravičenega dvoma v nepristransko in pravično delo pristojnega sodišča. Zato tudi dejstvo, da je bil obdolženi pred štirinajstimi leti pripravnik na sodišču, ki bo odločalo o pritožbi, po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnosti.

5. Ker pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP niso podani, Vrhovno sodišče predlogu zagovornika, da se krajevna pristojnost prenese iz Višjega sodišča v Mariboru na drugo stvarno pristojno sodišče, ni ugodilo.