Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami, da zaradi odločitve tožene stranke ne more uveljaviti svoje pravice do zaposlitve, za katero se je izšolala, in da ji je zato nastala škoda zaradi izgube plač in zaradi izgubljene delovne dobe, ni izpolnila zahtevanega trditvenega in dokaznega bremena. Dejstvo, da tožena stranka ni izdala pozitivne odločbe na prvi stopnji, namreč revidentki ne omogoča, da izkoristi svoja znanja, pridobljena v sklopu izobraževanja in se zaposli v Republiki Sloveniji. Ni ji v celoti onemogočena zaposlitev in opravljanje dela. Tudi ni priložila nobenega dokaza, da bi bila kdaj zavrnjena pri zaposlitvi konkretno zaradi nepriznanja izobraževanja, niti da bi na kakšno konkretno delovno mesto kandidirala.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revidentka) po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se revizija kot nedovoljena zavrže, ker revidentka ni izkazala uveljavljanega razloga za dovoljenost revizije.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentke zoper sklep tožene stranke z dne 25. 5. 2009. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla tožničino vlogo za priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja v Republiki Sloveniji, ker revidentka kljub pozivu v odrejenem roku vloge ni dopolnila z zahtevanimi listinami.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenim pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami, da zaradi odločitve tožene stranke ne more uveljaviti svoje pravice do zaposlitve, za katero se je izšolala, in da ji je zato nastala škoda zaradi izgube plač in zaradi izgubljene delovne dobe, ni izpolnila zahtevanega trditvenega in dokaznega bremena. Dejstvo, da tožena stranka ni izdala pozitivne odločbe na prvi stopnji, namreč revidentki ne omogoča, da izkoristi svoja znanja, pridobljena v sklopu izobraževanja in se zaposli v Republiki Sloveniji. Ni ji v celoti onemogočena zaposlitev in opravljanje dela. Tudi ni priložila nobenega dokaza, da bi bila kdaj zavrnjena pri zaposlitvi konkretno zaradi nepriznanja izobraževanja, niti da bi na kakšno konkretno delovno mesto kandidirala.

8. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. O predlogu revidentke za oprostitev plačila sodnih taks pa je bilo že odločeno s sklepom sodišča prve stopnje III U 308/2009-4 z dne 9. 9. 2009. Ker se ta oprostitev nanaša tudi na revizijo, Vrhovno sodišče o tem ni odločalo.