Jedro

Če več delavcev vloži tožbo skupaj, kasneje pa pride do razdružitve zadev, delavec pa tožbo umakne, je za čas do razdružitve zadev tožena stranka upravičena le do nagrade za odvetniške storitve, obračunane glede na vrednost spornega predmeta v enotnem postopku, pri čemer ji je tožnik dolžan povrniti le sorazmerni del nagrade glede na vrednost tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del (2. točka izreka) sklepa delno spremeni tako, da se znesek stroškov postopka, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, zniža na znesek 25.190,00 SIT (namesto zneska 96.360,00 SIT).

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe (1. točka izreka) ter naložilo tožeči stranki, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 96.360,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo (2. točka izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka v navedenem sklepu se pritožuje tožnik, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožbo umaknil, da bi se izognil še večjim stroškom, čeprav je bil dejansko oškodovan pri plači, enako kot drugi delavci, zaposleni pri toženi stranki. Smiselno predlaga, da ga pritožbeno sodišče oprosti stroškov postopka, ker bi v nasprotnem primeru izterjava neugodno vplivala na socialni status njegove družine.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Pravno podlago za odločitev o povračilu stroškov postopka v primeru umika tožbe predstavlja določba 1. odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker v obravnavani zadevi ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka s strani nasprotne stranke, je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka, pravilna in zakonita, glede višine priznanih stroškov pa prvostopenjsko sodišče ni pravilno uporabilo določbe 155. člena ZPP in je zato tožniku naložilo povračilo previsokih stroškov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in znižalo prisojene stroške postopka, saj mora sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo, če pa je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi (1. in 2. odstavek 155. člena ZPP).

Prvostopenjsko sodišče je toženi stranki priznalo previsoke stroške zato, ker ni upoštevalo dejstva, da je v obravnavani zadevi potekal en sam postopek na podlagi tožbe z dne 14.7.1997, ki jo je vložil tožnik skupaj s še stotimi delavci tožene stranke. Zadeva je bila vodena pod opravilno številko Pd 635/97, sodba, izdana dne 23.3.2000 je bila razveljavljena s sklepom VDSS opr.št. Pdp 913/2000 z dne 5.9.2002, po razveljavitvi sodbe pa se je zadeva pred prvostopnim sodiščem vodila pod novo opr.št. Pd 420/2002. Enotni postopek je potekal vse do sprejema sklepa o razdružitvi zadev opr. št. Pd 420/2002 z dne 5.3.2003, na podlagi katerega se je za tožečo stranko M. J. nadaljnji postopek vodil pod opr. št. Pd 159/2003. Pri odmeri stroškov, ki jih je priglasila tožena stranka, je zato treba upoštevati, da je tožena stranka vse do sprejema sklepa o razdružitvi zadev, sodelovala na obravnavah ter vlagala pripravljalne vloge v skupnem spisu (za 101 tožnika) Pd 420/2002, v katerem so tožniki skupaj uveljavljali razliko v plači v višini 17.770.920,20 SIT. Za čas do razdružitve zadev je tožena stranka upravičena le do nagrade za odvetniške storitve, obračunane glede na navedeno vrednost spornega predmeta po Tar. št. 13 v zvezi s Tar. št. 10-1c/2. alinea Odvetniške tarife (Ur.l. RS št. 7/95 do 49/2000), pri čemer ji je tožnik dolžan povrniti le sorazmerni del nagrade glede na vrednost tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja (181.200,30 SIT).

Priznanje stroškov po stroškovniku tožene stranke, ki je za vse pripravljalne vloge, ki jih je vložila v enotnem postopku, v katerem je bilo več tožnikov (101), v priglašeni višini npr. 120 točk (za vsakega od 100 tožnikov, ki v večini uveljavljajo enake zahtevke kot tožnik iz naslova prikrajšanja pri plači) bi namreč pomenilo, da znaša nagrada za eno samo pripravljalno vlogo 12.120 točk (namesto prvotno priglašenih 975 točk). Iz navedenega je očitno, da je sodišče prve stopnje, ki je upoštevalo priglašene stroške tožene stranke (v soglasku k umiku tožbe), zmotno uporabilo določbe Odvetniške tarife in 155. člena ZPP.

Potrebni stroški tožene stranke za čas do razdružitve zadev so, glede na priglasitev v pripravljalni vlogi z dne 23.2.2000, znašali skupaj 3978 točk, kar je seštevek naslednjih postavk: za tri pripravljalne vloge 3x po 900 točk, za zastopanje na dveh obravnavah 2x po 600 točk, ter 2% za materialne stroške (3900 točk + 78 točk). Tožena stranka je priglasila tudi stroške odgovora na tožbo, ki jih ni mogoče priznati, ker odgovora ni pripravil odvetnik, ampak tožena stranka sama (odgovor z dne 3.9.1997). Priglašenih stroškov za pregled dokumentacije, posvetovanje s stranko, poročilo stranki, ni mogoče šteti med potrebne stroške, ker so vključeni v postavke nagrad za druga opravila (pripravljalna vloga, zastopanje na obravnavi), zato tožena stranka do povračila teh stroškov ni upravičena. Nagrada za prvo pripravljalno vlogo je bila priglašena v previsokem znesku 1300 točk. V individualnih delovnih sporih se vse pripravljalne vloge priznavajo po tar. št. 10/2 v višini 75% postavke pod točko 1 tar. št. 10, ne pa po tar. št. 14/1, ki velja za pravdni postopek. Pripravljalna vloga z dne 6.12.1999 ne predstavlja obrazložene vloge v smislu tar. št. 10/2, ker je tožena stranka s to vlogo sodišču le poslala zapisnik sklepov tožene stranke z dne 17.9.1991, zato tožena stranka tudi do povračila te nagrade ni upravičena. Tožena stranka je kot osnovo za nagrado za pripravljalne vloge in zastopanje na obravnavah štela 1300 točk, kar ni pravilno. Glede na vrednost spornega predmeta je vrednost storitve po tar.št. 13/1 1200 točk (vrednost predmeta do 200.000 točk), kar je pravilna osnova za izračun nagrad za pripravljalne vloge in zastopanje. Skupaj z DDV znašajo potrebni stroški, do katerih je upravičena tožena stranka, za čas do razdružitve postopka, 4774 točk (3978 točk + 795,6 točk - 20% DDV). Delež tožnikovega tožbenega zahtevka v skupnem zahtevku vseh (101) tožnikov znaša 1,02 % (vrednost spornega predmeta je 17.770.920,20 SIT, kar je seštevek vseh tožbenih zahtevkov, tožnik je zahteval 181.200,00 SIT, kar je 1,02 % od vtoževanih zahtevkov vseh tožnikov), to pa je 49 točk. Potrebni stroški tožene stranke za sestavo pripravljalne vloge z dne 14.10.2003, znašajo 150 točk (in ne 225 točk, kolikor je priglasila tožena stranka), saj se tudi po novi Odvetniški tarifi (Ur. l. RS št. 67/2003) v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči nagrade za vse pripravljalne vloge obračunavajo po tar. št.15/2 (75% postavke iz točke 1 tar. št. 15 oz. 18/1), ne pa po tar. št. 19/1, ki velja za pravdni postopek. Osnova za izračun nagrade za navedeno pripravljalno vlogo je 200 točk (tar. št. 18/1 - vrednost spornega predmeta je 181.200,30 SIT, to je vrednost predmeta nad 750 do 3.000 točk). Skupaj z DDV znašajo stroški za to fazo postopka 180 točk. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov prisojene stroške, ki jih je tožeča stranka v skladu s 158. členom ZPP dolžna povrniti toženi stranki, znižalo, tako da ti stroški znašajo skupaj 229 točk (49 točk + 180 točk), kar ob vrednosti točke 110,00 SIT znaša 25.190,00 SIT. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da je prvostopenjsko sodišče deloma zmotno uporabilo materialno pravo, delno ugodilo pritožbi in delno spremenilo odločitev o stroških postopka tako, da je stroške znižalo na znesek 25.630,00 SIT, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

Stranka v nobenem primeru ne more biti oproščena povrnitve stroškov nasprotni stranki, ne glede na slabo premoženjsko stanje, na katerega se sklicuje tožeča stranka v pritožbi. Oprostitev plačila stroškov postopka lahko obsega le oprostitev taks, predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (168. člen ZPP). Zato pritožbenih navedb tožnika o njegovem slabem premoženjskem stanju ni mogoče upoštevati.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.