Jedro

Po mnenju izvedenca gre pri pridržanki, ki je že enajstič sprejeta na zaprti oddelek, za duševno bolezen, zaradi katere je pacientka trenutno v fazi manije. Njeno vedenje, tudi na odprtem oddelku, kjer se je prej hospitalno zdravila, je bilo takšno, da si je povzročala tako materialno kot socialno škodo in zato potrebuje nadaljnje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom odločilo, da se A. omeji prisotnost pri izvajanju dokazov ter se jo zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana za čas dveh mesecev, najdalj do 15. 8. 2015. 2. Proti tej odločitvi je odvetnica pridržane osebe vložila pravočasno pritožbo, v kateri zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja predlaga pritožbenemu sodišču spremembo sklepa. Navaja, da je A. na izhodu v času hospitalizacije na odprtem oddelku v štirih dneh porabila 350,00 EUR, vendar je šlo za nakup oblačil in obutve in ne za manično trošenje denarja. Res je v svoje stanovanje povabila človeka, ki ga je spoznala v ..., res mu je izročila bančne kartice in ključe stanovanja, vendar jih je tudi zahtevala nazaj. Na odprtem oddelku je zgolj želela pomagati medicinskim sestram, saj je bila tolikokrat hospitalizirana, da pozna ustroj bolnišnice in njeno delovanje. Sobolnici je želela le pomagati, v času hospitalizacije na odprtem oddelku ni bilo nič takega, kar bi ogrožalo bodisi njo, bodisi kogarkoli drugega oziroma njene sobolnike.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je po določbi prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) dopustno le takrat, če so izpolnjeni naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke dr. V. R. ter po opravljenem zaslišanju pridržane osebe ugotovilo, da so izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji za pridržanje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržane osebe. Pritožbeno sodišče takšno oceno brez pridržkov sprejema, saj psihiatrično izvedensko mnenje ne dopušča dvomov, da je zadržanje na zaprtem oddelku nujno potrebno. Po mnenju izvedenca gre pri A., ki je že enajstič sprejeta na zaprti oddelek, za duševno bolezen, zaradi katere je pacientka trenutno v fazi manije. Njeno vedenje, tudi na odprtem oddelku, kjer se je prej hospitalno zdravila, je bilo takšno, da si je povzročala tako materialno kot socialno škodo in zato potrebuje nadaljnje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku. Brez konkretnega nadzora, bodisi v domačem okolju ali na odprtem oddelku, bi lahko po mnenju izvedenca njeno zapravljanje naraslo do ekscesa, kar se je v preteklosti že dogajalo, saj se je zadolževala toliko, da ni imela za hrano. Hkrati je nekritično razpolagala s plačilnimi karticami in jih odstopila komaj poznani osebi, ki jo je finančno oškodovala. S svojim vedenjem je škodovala tudi drugim sobolnicam na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Brez ustrezne terapije in nadzora, ki na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice ni mogoč, bi prišlo tudi do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja in do ogrozitve finančne in socialne situacije.

6. Po pravilni oceni prvostopenjskega sodišča, ki sledi izvedenskemu mnenju, je nadaljnje zdravljenje pritožnice na varovanem oddelku nujno potrebno, saj vzrokov in ogrožanja tudi ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami pomoči, konkretno tudi ne z zdravljenjem na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Pritožbenih trditev, s katerimi se poskuša prikazati ravnanja pridržanke kot primerna in ustrezna, zato pritožbeno sodišče ne more sprejeti. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, jo je potrebno zavrniti in potrditi sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 30. členom ZDZdr in 37. členom ZNP.