Jedro

ZDT-1 nima izrecne določbe, ki bi tožnici dala pravico do dostopa do sodnega varstva zoper izpodbijani akt Vlade. Vendar, ker mora sodišče zagotavljati sodno varstvo tožničine pravice na podlagi 23. člena Ustave v zvezi z njeno zakonsko pravico do napredovanja, Upravno sodišče ugotavlja, da ima tožnica dostop do sodnega varstva v tem sporu preko določbe osmega odstavka 37. člena ZDT-1. Po tem določilu, če ZDT-1 ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo. ZSS pa v določbi člena 21a, ki ureja vročanje odločbe Sodnega sveta o imenovanju kandidatom, ki so se prijavili na razpisano mesto, pravi, "če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh." Na tej podlagi ima tudi tožnica pravico, da sproži upravni spor zoper izpodbijani akt Vlade pred pristojnim sodiščem.

Upoštevajoč sistematično in jezikovno metodo razlage predpisov po mnenju Upravnega sodišča uvedba ZSSvet nima vpliva na spremembo pristojnosti sodišča, ko gre za napredovanje oziroma imenovanje državnega tožilca na mesto vrhovnega državnega tožilca, kajti zakonodajalec ni vzpostavil potrebne zakonske zveze med ZDT-1 in ZSSvet (vključno s prehodnimi določbami) v tem smislu, da bi se tudi za Dts smiselno uporabljale določbe o pravnih sredstvih po ZSSvet. Zato za obravnavani primer velja, da je po 21.a členu ZSS v zvezi z osmim odstavkom 37. člena ZDt-1 za obravnavo tožbe tožeče stranke pristojno Upravno sodišče in ne Vrhovno sodišče. Ker tožeča stranka ne utemeljuje niti ne zatrjuje, da iz razlogov, ki niso v sferi njene svobodne izbire, ni mogla kandidirati za mesto dodeljene ali premeščene tožilke za delo na VDT RS, ki ga je opravljala prizadeta stranka v tem upravnem sporu kot višja državna tožilka na VDT RS, upoštevanje dosedanjega dela izbrane (imenovane) kandidatke na VDT RS v razpisnem postopku ni diskriminatorno ali arbitrarno, ampak ima lahko povsem razumno (objektivno in zato opravičeno) podlago. Kajti v skladu z namenom zakonodajalca bi bilo sploh zaželeno, da se razvrstitev po vrstnem redu in izbira kandidatk opravi na podlagi konkretnih potreb oziroma značilnosti razpisanega delavnega mesta in aktualnega stanja in strokovnih prioritet na predmetnem tožilstvu tako da pristojni organ zakonske kriterije oziroma podzakonska merila upošteva zlasti v povezavi z značilnostmi dela, ki ga bo opravljala kandidatka in aktualnih potreb na predmetnem tožilstvu, ne pa da zavrnitev kandidata temelji zgolj na abstraktni primerjavi delovnih sposobnosti, strokovnega znanja, opravljenega dela pri izvrševanju funkcije sposobnosti ustnega in pisnega izražanja sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja, osebnih lastnosti in socialnih veščin.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. V tem upravnem sporu tožnica uveljavlja sodno varstvo zoper akt Vlade, s katerim je po predlogu ministrice za pravosodje Vlada imenovala A.A. za vrhovno državno tožilko na vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, pri čemer je izbirni postopek med več kandidatkami tekel na podlagi javno razpisanega prostega mesta vrhovnega državnega tožilca in sicer v Uradnem listu RS št. 84 z dne 6. 11. 2015. Do konca razpisnega in izbirnega postopku so se potegovale za omenjeno razpisano mesto tri kandidatke in med njimi tudi tožnica.

2. V izbirnem postopku je Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Dts), sklicujoč se na tretji odstavek 32. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/2011 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju. ZDT-1) opravil razgovore s kandidatkami in oblikoval mnenje o predlogih za imenovanje, tako da je v mnenju razvrstil kandidatke glede na oceno primernosti za imenovanje in je ob tem podal določeno utemeljitev. Vendar je bilo v tem razpisnem postopku izdanih več mnenj, ki so različno razvrščali kandidatke glede na njihovo ustreznost. 3. Tako je v mnenju z dne 20. 5. 2016 Dts v izreku na prvo mesto uvrstil kandidatko B.B.. V utemeljitvi te razvrstitve pa je Dts v okviru merila "delovne sposobnosti in strokovno znanje" navedel, da ima kandidatka B.B. največ strokovnega znanja in je to Dts povezal z najdaljšim državno tožilskim stažem, ter da so njene izkušnje najširše na različnih področjih. Glede merila "sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja" je Dts navedel, da je omenjena izbrana kandidatka "več kot enakovredna ostalim kandidatkam, kar v povezavi z njenimi bogatimi izkušnjami v vseh oblikah državnotožilskega dela omogoča uspešno reševanje problematike na ravni VDT RS." Kriterij "dodatnega dela" pri izbrani kandidatki je bil utemeljen tako, da ostale kandidatke takega obsega dodatnega dela, kot ga izkazuje izbrana kandidatka, ne izkazujejo; v zvezi z "osebnostnimi lastnosti" pa je bilo utemeljeno, da je izbrana kandidatka na razgovoru najprimerneje komunicirala s člani Dts, zato ji daje prednost tudi pri tem merilu. Iz zaključnega dela mnenja nekako izhaja, da je mogoče sklepati, da je bilo dejstvo, da je izbrana kandidatka v vseh letih zaposlitve v tožilskih vrstah, pri čemer so njene izkušnje po trajanju najdaljše, odločilno, saj se je Dts v tej zvezi skliceval na "objektivno merljive prednosti".

4. Tudi v dokončnem mnenju mesec in pol kasneje (dne 7. 7. 2016), na podlagi upoštevanja pripomb treh (neizbranih) kandidatk, je Dts na prvo mesto uvrstil B.B. iz istih razlogov kot prvič. Poleg tega pa je Dts navedel, da ga zakon postavlja pred "paradoksalno" nalogo. Določilo 2. odstavka 105. člena ZDT-1 določa, da Dts odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Glasovanje je tajno (4. odstavek 14. člena Poslovnika Dts). Vsak od devetih članov Dts torej neodvisno in tajno glasuje, ali se z določenim predlogom, kandidatom, razvrstitvijo in drugo odločitvijo strinja ali ne, oziroma kako ocenjuje konkretne osebe in njihove lastnosti. Za tem pa mora Dts za nazaj artikulirati, kakšna je bila večinska volja, pri tem pa ne ve, zakaj in iz kakšnih konkretnih razlogov je posamezen član glasoval za določenega kandidata in zakaj je določenega kandidata zavrnil. To seveda ni krivda ali odgovornost Dts, temveč zakonske ureditve. Zakonodajalec je devetim članom Dts, katerih strokovnost in reprezentativnost naj bi bila zagotovljena že z načinom (legitimiteto) njihovega izbora, dal pooblastilo, da se odločajo po lastnem preudarku. S tem pa jim je podelil tudi zaupanje, da bo subjektivna ocena vsakega posameznega člana Dts in končna skupna ocena temeljila na objektivnih podatkih in presojah. Teh podlag pa v obliki nosilnih razlogov ni vedno lahko povzeti (utemeljiti) na način, ki ne bo dopuščal nobenega dvoma v sprejeto odločitev. Vsakršna ex post obrazložitev tajnih odločitev kolektivnega organa je v bistvu ugibanje o razlogih, zakaj so člani Dts glasovali tako, kot so in kakšno težo so dali posameznim dejavnikom, ki vplivajo na izbiro. Če bi želeli res natančno obrazložitev, ki bi lahko v popolnosti razlikovala med recimo 25-imi kandidati, potem bi moral imeti Dts v zakonu natančno predpisane kriterije za sprejem v tožilsko službo in v vsakem kriteriju določene točke oziroma ponderje. S takim načinom bi bilo edino mogoče z matematično natančnostjo dokazati, zakaj je nek kandidat boljši od drugega in bi bilo mogoče natančno primerjati vseh 25 kandidatov med sabo. Tega pa zakon ne zahteva, saj v tem primeru seveda ne bi potrebovali Dts, temveč matematični računalniški program, ki bi ustrezno izračunal. Tajno glasovanje kolektivnega organa je tako do neke mere vedno nemogoče povsem natančno obrazložiti. Vendar Dts poudarja, da bi bil problem z obrazložitvijo izbire enak tudi v primeru javnega glasovanja, saj bi tudi v tem primeru prišli do različnih subjektivnih kriterijev oziroma ocen, katere bi bilo nemogoče docela objektivno povzeti in ovrednotiti v končnem rezultatu. Sedanja zakonska ureditev glede oblikovanja mnenja in dokončnega mnenja je neustrezna, saj gre torej za poskus združevanja dveh pravzaprav nezdružljivih postopkov. Glede na to, da je glasovanje tajno, je namreč zelo težko pisati tako obširno obrazložitev, kakršno zahteva trenutno uveljavljena sodna praksa, pri čemer gre (glede na tajnost glasovanja) v posameznih primerih v veliki meri le za domneve o razlogih, ki so prevladali v korist posameznega kandidata. Glede na izražene konkretne pripombe neizbranih kandidatk Dts ugotavlja, da bi edini morebiti upravičen formalni očitek lahko bil, da Dts razgovorov s kandidati ne snema zvočno, saj nima za ta namen zagotovljene snemalne naprave (18. člen ZSS). Vendar pa ne gre za bistveno kršitev postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev, saj je vsebina razgovorov razvidna iz zapisnika seje in povzema vse bistvene navedbe kandidatk, ki jih vsi člani Dts na seji slišijo neposredno in jih zato lahko ustrezno ocenijo pri glasovanju, Dts pa to povzame v svoji obrazložitvi. Glede navajanj določenih nepravilnosti pri povzemanju razgovora neizbrane kandidatke tožnice Dts poudarja, da so člani odločali in glasovali takoj po opravljenih ustnih razgovorih, na podlagi neposrednega zaznavanja in ne šele kasneje na podlagi povzetih razgovorov v zapisniku. Zato ni dvoma, da so upoštevali to in tako, kot je bilo od vsake posamezne kandidatke povedano.

5. Minister za pravosodje je nato z zahtevo z dne 18. 7. 2016 pozval Dts, da dopolni obrazložitev dokončnega mnenja med drugim iz razloga, ker je treba zaradi odsotnosti zvočnega snemanja razgovorov razloge, zaradi katerih ima izbrana kandidatka prednost pred ostalimi, konkretno obrazložiti in pri socialnih veščinah vodstvene izkušnje ovrednotiti tudi pri drugih dveh kandidatkah; poleg tega morajo biti vse tri kandidatke razvrščene po vrstnem redu, ne pa da je izbrana samo ena kandidatka, saj mora mnenje vsebovati razloge za razvrstitev kandidatk. Minister je opozoril na potrebo po določni in konkretni opredelitvi okoliščin izbire in presojo kriterijev. Minister se v tem dopisu tudi ni strinjal z opisano "paradoksalno" vlogo Dts in je opozoril, da poslovnik Dts sprejema Dts in ta mu niti ne nalaga tajnega glasovanja. "Sama narava kadrovskih postopkov je takšna, da je zaradi varstva pravic kandidatov potrebno, da so odločitve obrazložene." Izbor mora biti opravljen transparentno. "Glede na navedeno bi utemeljeno pričakovali, da si bo Dts predpisal takšen način glasovanja, ki bo omogočal obrazložitev glasu vsakega posameznega člana, ali pa bo kako drugače uveljavil transparentnost v postopku glasovanja na način, da bo mogoče sprejete odločitve ustrezno obrazložiti."1

6. Na podlagi te zahteve ministra je Dts izdal dopolnitev obrazložitve dokončnega mnenja dne 26. 8. 2016 (št. Dts 1014/13-51). V dopolnitvi med drugim navaja, da so razlogi, da na prvo mesto ni uvrstil kandidatke A.A. povsem enaki razlogom, zaradi katerih je na prvo mesto razvrstil kandidatko B.B.. Kar zadeva zvočno snemanje, pravi, da so na Dts že oddali vlogo za dodelitev proračunskih sredstev za nabavo tehnične opreme. Glede tajnega glasovanja pa je Dts pojasnil, da je določba o tajnem glasovanju za Dts obvezujoča in da je določba o tajnosti nujna. Ker gre za manjši kolektiv v okviru državnega tožilstva, je le na tak način mogoče zagotoviti odločanje brez predhodnih ali naknadnih pritiskov na posamezne člane Dts, kako naj glasujejo oziroma očitkov v tej smeri. Dts je že pojasnil, da enak problem nastaja tudi v primeru javnega glasovanja, saj so razlogi, zaradi katerih posamezni član podpira ali ne podpira določenega kandidata, lahko različni.2

7. Po odzivu ministra za pravosodje z dne 6. 9. 2016, da v primeru, če Dts odloči z dvotretjinsko večino, mora minister predlog vložiti v skladu s sprejetim dokončnim mnenjem, je Dts odgovoril, da je bila dopolnitev z dne 26. 8. 2016 sprejeta z 9 glasovi. Vlada RS je nato izdala odločbo z dne 27. 10. 2016 in B.B. imenovala na razpisano mesto.

8. Upravno sodišče je 24. 1. 2017 (I U 1707/2016-18) tožbi tožnice C.C. (ki je tožnica tudi v tem postopku) ugodilo in izpodbijani akt Vlade z dne 27. 10. 2016 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V delu sodbe, kjer je sodišče začelo ugotavljati razloge za odpravo akta, je sodišče navedlo, da tožnica očita, da razgovori niso bili zvočno snemani, kot to zahteva zakon, da organ pri ocenjevanju kandidatk posameznih kriterijev ni uporabil pravilno, da dokončno mnenje ne vsebuje razlogov za sprejeto razvrstitev kandidatk po primernosti.3 Ko je sodišče ugotovilo, da je bil kršen peti odstavek 18. člena ZSS o zvočnem snemanju, je odločilo, da je bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave, saj je bila kršena njena pravica do kontradiktornega postopka in izjave, saj ji ni bilo omogočeno, da bi se seznanila z verodostojnim zapisom vsebine razgovorov Dts s kandidatkami (prepis zvočnega posnetka) ter se ni mogla izjaviti o tem, ali je bila vsebina razgovorov pravilno upoštevana pri ocenjevanju primernosti kandidatk, čeprav so bili razgovori podlaga za ocenjevanje primernosti. Upravno sodišče je še sklicujoč se na sodno prakso v zvezi z sodnim nadzorom nad akti Sodnega sveta navedlo, da mora biti obrazložitev takšna, da jo je mogoče preizkusiti v tem smislu, da je bila sprejeta v zakonskih okvirih, da ni očitno nerazumna, arbitrarna ali diskriminatorna, v preostalem pa je sodna presoja zadržana ter je usmerjena na presojo pravilnosti postopka in da je v tem okviru diskrecija pristojnega organa omejena. Sodišče je še navedlo, da zaradi omenjene procesne kršitve v konkretnem primeru ni moglo preizkusiti nadaljnjih navedb tožnice, da ni bila pravilno ocenjena.4

9. Približno 6 mesecev po sodbi Upravnega sodišča je Dts dne 7. 6. 2017 izdal novo mnenje v predmetni zadevi in na prvo mesto uvrstil tožnico, na drugo mesto B.B., na tretje mesto A.A. in na četrto mesto D.D., ki edina izmed kandidatk ni bila tožilka. V tem mnenju je med drugim navedeno, da je še posebej pomembno, da izbirnih postopkov nikakor ne gre zamenjevati oziroma enačiti s postopkom izdelave ocene državnotožilske službe in s postopkom odločanja o napredovanju državnega tožilca. Med prijavljenimi kandidati je namreč treba izbrati najboljšega in zgolj v primeru, da je kot najboljši kandidat izbran kandidat, ki že izvršuje državnotožilsko funkcijo, se zanj morebitno imenovanje na višje državnotožilsko mesto smiselno šteje kot napredovanje. Vsekakor pa kriterij v izbirnem postopku ne more in ne sme biti senioriteta. Dts je izbiral med izjemno kvalitetnimi kandidatkami, ki pa zaradi raznovrstnih izkušenj in številnih kompetenc, ki so že po sami naravi stvari logična posledica njihovega dosedanjega dela in nujni predpogoj za uspešno opravljanje funkcije vrhovnega državnega tožilca, po eni strani težko medsebojno primerljive, po drugi pa so med seboj izjemno izenačene, zaradi česar so pri izbiri odločale zgolj podrobnosti.

10. Glede "delovnih sposobnosti in strokovnega znanja" je Dts ugotovil, da vse kandidatke razpolagajo z izjemnim strokovnim znanjem, ki je specifičen dosedanji karierni poti posamezne kandidatke. Dosedanje delo in izkušnje, podrobno navedene in obrazložene, pa so Dts pripeljale do zaključka, da zadevni indikator najbolje izpolnjujejo tožnica, B.B. in A.A.. Glede "sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja" ni mogoč zaključek, da katera izmed njih ne bi bila sposobna logičnega in analitičnega mišljenja. Glede "sposobnosti ustnega in pisnega izražanja" za B.B. izhaja, da je njena sposobnost ustnega in pisnega izražanja "dobra," za A.A. glede izpolnjevanja tega indikatorja izhaja, da strokovna stališča v pisnih izdelkih in govornih nastopih izraža "dobro." Iz zadnje ocene državnotožilske službe za tožnico izhaja, da je njena sposobnost ustnega in pisnega izražanja tako v pisnih aktih, kot tudi na zaslišanjih in glavnih obravnavah, "nadpovprečno kvalitetna." Pri ugotavljanju "opravljenega dodatnega dela" (pri izvrševanju državnotožilske funkcije) Dts ugotavlja, da vse kandidatke izkazujejo izjemen obseg opravljenega dodatnega dela, pri čemer pa, ob upoštevanju hvale vrednega angažiranja vseh kandidatk, v pozitivni smeri izstopa tožnica. Glede "osebnostnih lastnosti" Dts ni razpolagal s podatki, da kandidatke navedenega kriterija ne bi izpolnjevale. Glede "socialnih veščin" Dts ni razpolagal s podatki, da kandidatke navedenega kriterija ne bi izpolnjevale. Dts je svojo odločitev sprejel tudi upoštevaje mnenje generalnega državnega tožilca RS o primernosti kandidatk za zasedbo prostega mesta vrhovnega državnega tožilca. Generalni državni tožilec RS je podal mnenje, da so vse kandidatke primerne, pri čemer je pri A.A. dodatno navedel, da jo ocenjuje za posebej primerno glede na njene dolgoletne tožilske izkušnje. Dts pripominja, da okoliščina, da kandidatka že opravlja državnotožilsko službo na VDT RS, nikakor ne more pomeniti odločilne okoliščine, saj gre v konkretnem postopku, kakor je že podrobno obrazloženo, za izbirni postopek, v katerem je treba vse kandidate obravnavati enako. Prav tako je treba omeniti, da se končna razvrstitev kandidatk (v ponovljenem postopku oblikovanja mnenja) razlikuje od razvrstitve iz dokončnega mnenja, ki je bil podlaga za izdajo odločbe Vlade RS, št. 70101-9/2016 s 27. 10. 2016, ki jo je Upravno sodišče RS odpravilo in zahtevo vrnilo v ponovni postopek. Pri tem ne gre spregledati izjemnega nastopa tožnice v ponovljenem postopku oblikovanja mnenja in obsežne dokumentacije, ki jo je slednja predložila v podkrepitev svojih navajanj na razgovoru, s čimer pa Dts v postopku oblikovanja dokončnega mnenja v letu 2016 ni razpolagal. Dts je tako prišel zaključka, da je tožnica najprimernejša kandidatka za imenovanje na funkcijo vrhovne državne tožilke na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Njene kompetence presegajo nacionalne okvirje, saj je kot strokovnjakinja cenjena tudi v tujini. Nikakor ni mogoče zanemariti dejstva, da je obravnavala nekatere najodmevnejše zadeve v javnosti, v katerih so se obravnavala raznovrstna kazniva dejanja, zaradi česar se pri delu ni soočala zgolj z njihovo obsežnostjo in strokovno zapletenostjo, temveč tudi s pritiskom in pričakovanji javnosti. Dts je prepričala zlasti s predstavitvijo in rezultati svojega dosedanjega dela, ki ima vpliv tudi na sprejemanje same sodne prakse, in ki daleč presega pričakovane okvirje; pokazala je visoko stopnjo samostojnosti tako pri zavzemanju strokovnih stališč kot pri reševanju konkretnih zadev s področja tožilskega dela ter tudi širše, kakor podrobno izhaja iz te obrazložitve. Vse navedeno pa je Dts upošteval tudi pri odločanju o razvrstitvi preostalih kandidatk.

11. Zoper mnenje z dne 7. 6. 2017 je podala pripombe kandidatka B.B. in Dts je na tej podlagi sprejel dokončno mnenje, v katerem pa je na prvo mesto spet postavil B.B. in na drugo mesto tožnico ter na tretjo mesto A.A.. V tem dokončnem mnenju z dne 30. 8. 2017 Dts med drugim pravi, da je zoper sprejeto mnenje pravočasno podala obrazložene pripombe neizbrana kandidatka B.B.. Navedla je, da Državnotožilski svet v ponovljenem postopku oblikovanja mnenja ni konkretiziral razlogov, ki so ga privedli do drugačnega zaključka (v primerjavi s prvotnim, kasneje odpravljenim imenovanjem) in ni navedel, kateri so bili odločilni dejavniki za spremembo razvrstitve kandidatk. Nadalje je navedla, da je Dts svojo določitev oprl na nepravilno dopolnitev prijave tožnice s 15. 3 .2017 in s 7. 6. 2017, ki bi jo po njenem mnenju na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZSS, ki se na podlagi tretjega odstavka 29. člena ZDT-1 smiselno uporablja za postopek z nepopolnimi ali nepravočasnimi prijavami, moral zavreči. Navedla je, da je v obrazložitvi mnenja napačno povzeta izjava prvo uvrščene (tožnice), da je v Specializiranem oddelku Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala dve zadevi pripeljala do pravnomočne obsodilne sodbe, saj je na razgovoru navedla, da je do pravnomočne sodbe pripeljala dve zadevi v okviru dela Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Neizbrana kandidatka meni, da sprememba ocene, ki naj bi temeljila na istem gradivu, kot je bil na razpolago Dts ob izdelavi dokončnega mnenja v prvem postopku, ni utemeljena in ustrezno obrazložena ter je po njenem mnenju iz tega razloga arbitrarna.

12. V nadaljevanju tega dokončnega mnenja z dne 30. 8. 2017 pa Dts podaja novo oceno kandidatk in navaja, da se je seznanil s pripombami neizbrane kandidatke B.B. zoper mnenje, št. Dts 62/17-14 s 7.6.2017. Po razpravi in po glasovanju je oblikoval to dokončno mnenje. Rezultat glasovanja je temeljil na avtonomnem vrednotenju kriterijev, ki ga je vsak posamezen član Dts opravil na podlagi poznavanja zgoraj navedenega gradiva ter razgovora s kandidatkami, osebnega vtisa in objektivnih podatkov o kandidatkah za vrhovno državno tožilko na VDT RS.

13. Pri oblikovanju novega dokončnega mnenja je Dts uporabil Merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe (št. Dts 5/15-13 s 27. 10. 2016, v nadaljevanju: Merila) ter merila, določena z Merili, metodami in pravili. Ta merila so: delovne sposobnosti in strokovno znanje, osebnostne lastnosti ter socialne veščine. Dts posebej poudarja, da gre za smiselno uporabo, ki je nikakor ne gre enačiti z uporabo v postopkih izdelav ocen državnotožilske službe in v postopkih odločanja o napredovanju državnih tožilcev, saj je upoštevaje Ustavo RS vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.

14. Dts pravi, da je izbiral med zelo kvalitetnimi kandidatkami, ki pa zaradi svojih deloma enakih in deloma različnih izkušenj in kompetenc niso neposredno in enoznačno primerljive, čeprav (z izjemo D.D.) sledijo podobni poklicni poti. Do razlik prihaja že po naravi njihovega dosedanjega dela, ki je pomemben predpogoj za uspešno opravljanje funkcije vrhovnega državnega tožilca. Zato je Dts ob tem, ko je ugotovil, da vse kandidatke za razpisano funkcijo razpolagajo s potrebnim znanjem ter izkušnjami posebno pozornost moral nameniti temu, kar pri kandidatkah ni enako, torej razlikam med njimi, saj le te v seštevku omogočajo končni sklep o pravilni razvrstitvi.

15. Pri oblikovanju dokončnega mnenja je Dts upošteval tudi utemeljene pripombe kandidatke B.B., tako glede stopnje izpolnjevanja posameznih meril pri tej kandidatki v razmerju do drugih kandidatk, kot tudi glede opozorila, da je Dts v izpodbijanem (prvem) mnenju v ponovljenem postopku (sprejetem na 79. seji s 7. 6. 2017) v nasprotju z veljavnimi merili, brez ustrezne podlage in prepričljive obrazložitve sprejel drugačno razvrstitev kot v postopku pred odpravo odločbe Vlade RS o imenovanju B.B. (mnenje št. Dts 1014/13-46 s 7. 7. 2016), pri čemer je izpodbijano mnenje neupravičeno (arbitrarno) odstopa1od pravilne in uveljavljene razlage meril. 16. Glede merila "delovne sposobnosti in strokovno znanje" je Dts navedel, da zadevni indikator najbolje izpolnjuje B.B., za njo pa tožnica in nato A.A., medtem ko pri D.D. Dts ni zaznal okoliščin, na podlagi katerih bi lahko zaključil, da je slednja na področju poznavanja kazenskega prava povsem enakovredna ostalim kandidatkam. Med kandidatkama B.B. in tožnico (kot najvišje uvrščenima) prednost prvo navedeni daje zlasti strokovno znanje, pridobljeno z njenim delom kot višje državne tožilke v pritožbenih zadevah, torej v postopku s pravnimi sredstvi, ki je po vsebini najbolj primerljivo s temeljno pristojnostjo vrhovnih državnih tožilcev v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Druga primerjalna prednost B.B. pa je njeno delo kot višje državne tožilke pri pregledih dela nižjih državnih tožilcev, ki je pomembna naloga tudi za državne tožilce na VDT RS, kar ji je omogočilo, da ima že sedaj tudi visoko stopnjo vpogleda v delo (s tem tudi v strokovne potrebe) nižjih državnih tožilstev, v kaznovalno politiko in stanje na širšem področju pregona, kar je pomembno za uspešno delo na VDT RS. Tožnica tako pridobljenega strokovnega znanja in aktualnega vpogleda na tem področju, glede na svoje sedanje delo, ne more imeti.

17. Pri ugotavljanju "sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja" ni mogoč zaključek, da katera izmed njih ne bi bila sposobna logičnega in analitičnega mišljenja.V smislu mišljenja, usmerjenega v delo s pravnimi sredstvi, pa tudi po tem merilu izstopa B.B. v zvezi s svojim delom na pritožbenem oddelku Okrožnega državnega tožilstva v E., z analitičnega vidika pa tudi zaradi pregledovanja dela v okviru strokovnih nadzorov, ki jih opravlja kot višja državna tožilka, enako nalogo pa imajo vrhovni državni tožilci. V tem delu je priznati enako prednost tudi kandidatki A.A., ki te naloge že opravlja na VDT RS kot višja državna tožilka, medtem ko jih tožnica kot okrožna državna tožilka svetnica ne opravlja.

18. Glede "sposobnosti ustnega in pisnega izražanja" iz zadnje ocene državnotožilske službe za B.B. izhaja, da je njena sposobnost ustnega in pisnega izražanja dobra; za A.A. je glede izpolnjevanja tega merila navedeno, da se v pisnih izdelkih in govornih nastopih izraža dobro. Iz zadnje ocene državnotožilske službe za tožnico izhaja, da je njena sposobnost ustnega in pisnega izražanja tako v pisnih aktih kot tudi na zaslišanjih in glavnih obravnavah, nadpovprečno kvalitetna. Dts pri tem ni zaznal razlik, ki bi odločilno vplivale na razvrstitev kandidatk.

19. Pri ugotavljanju "opravljenega dodatnega dela" Dts ugotavlja, da vse kandidatke, še posebej pa državne tožilke, izkazujejo izjemen obseg opravljenega dodatnega dela, v pozitivni smeri pa izstopata B.B. in tožnica. Dts v tem dokončnem mnenju daje po tem merilu enako težo dosedanjemu udejstvovanju tožnice in B.B., saj sta obe opravljali številne in različne naloge po naravi povezane z vodenjem, pri čemer jih B.B. opravlja tudi še sedaj. Pri B.B. tudi ni mogoče spregledati pomena odgovornega in obremenjujočega dela članice in predsednice disciplinskega sodišča prve stopnje, ki sega že v tretji mandat. 20. Glede merila "osebnostnih lastnosti" Dts ne razpolaga s podatki, da kandidatke navedenega kriterija ne bi izpolnjevale oziroma, da bi po tem merilu posamezne kandidatke v katerikoli smeri posebej izstopale. V zvezi s "socialnimi veščinami" Dts ni razpolagal s podatki, da kandidatke navedenega kriterija ne bi izpolnjevale v pričakovani meri. Generalni državni tožilec RS je podal mnenje, da so vse kandidatke primerne, pri čemer je pri A.A. dodatno navedel, da jo ocenjuje za posebej primerno glede na njene dolgoletne tožilske izkušnje.

21. V zaključnem delu ocene Dts pravi, da je prišel do drugačnega končnega zaključka kot na 79. seji, ki je potekala 7. 6. 2017. Zato je oblikoval novo razvrstitev kandidatk, ki je razvidna iz izreka tega dokončnega mnenja. Dts je ugotovil, da njegova odločitev s 7. 6. 2017 pri (prvi) razvrstitvi na prvi dve mesti ni imela ustrezne vsebinske podlage. Zato je bila v odločilnih delih in posledično v končni razvrstiti arbitrarna, kot je v svojih pripombah utemeljeno opozorila kandidatka B.B.. Dts je izpolnjevanje posameznih kriterijev v prvem mnenju ponovljenega postopka brez utemeljenega razloga presojal drugače, ne le v razmerju do prejšnjega dokončnega mnenja, ampak je odločil tudi brez opore v gradivu, pridobljenem v postopku in brez ustrezne podlage v merilih.

22. Dts ugotavlja, da pri svoji odločitvi v novem postopku, pred sprejemom tega dokončnega mnenja, ni dal ustrezne teže niti dolžini državnotožilske službe, niti položaju in nazivu ter s tem povezanemu tožilskemu delu in na tej podlagi vendarle različnemu pridobljenemu znanju in izkušnjam posameznih kandidatk. Dts ob tem znova poudarja, da t.i. "senioriteta" sicer ne more biti odločilen dejavnik pri presojanju ustreznosti posameznega kandidata, vendar pa se dolžine državnotožilske službe ne sme povsem prezreti, zlasti kadar so kandidati med seboj primerljivi in se razlikujejo zgolj v delu poklicnih izkušenj, kakor se je izkazalo tudi v konkretnem postopku. Zato je Dts pri ponovnem odločanju in razvrstitvi kandidatk ustrezno upošteval tudi dejstvo, da ima B.B. najdaljši državnotožilski staž in pri tem tudi dodatne izkušnje kot višja državna tožilka, kar prav tako velja za kandidatko A.A., ki kot višja državna tožilka že dela na VDT RS na področju pravnih sredstev in strokovnega nadzora, to pa je prav tisto, kar se pričakuje od izbrane kandidatke na mestu, na katero bo imenovana in premeščena. Teh posebnih izkušenj in znanj - v primerjavi z navedenima - tožnica nima. Dts ne odstopa od ugotovitev in pomena dejstva, da je tožnica obravnavala nekatere najodmevnejše zadeve v javnosti, v katerih so se obravnavala raznovrstna kazniva dejanja, zaradi česar se pri delu ni soočala zgolj z njihovo obsežnostjo in strokovno zapletenostjo, temveč tudi s pritiskom in s pričakovanji javnosti. Vendar pa to ni mogel biti zadosten razlog za odstop od stališča, ki ga je Dts zavzel v dokončnem mnenju s 7. 7. 2016, da so zadeve, ki sodijo v pristojnost SDT RS, odmevne že po sami naravi stvari in jih tako strokovna kot tudi laična javnost dobro pozna.

23. Prav tako je Dts pri svoji prvi odločitvi v ponovljenem postopku (pred sprejemom tega dokončnega mnenja) dal prevelik poudarek ustnim predstavitvam pred člani Dts. Pri tem je treba pojasniti, da je vtis, ki ga kandidat pusti z osebno predstavitvijo, sicer pomemben pokazatelj, vendar pa z določenimi omejitvami, ki jih je pri skrbni presoji in vrednotenju izpolnjevanja meril treba upoštevati v ustreznem sorazmerju z ostalimi spoznavnimi viri za oblikovanje končne odločitve. Osebna predstavitev kandidata je zaradi svoje specifične enkratne in neponovljive narave, ki je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim tudi osebnostnih lastnosti tako kandidata, ki se predstavlja, kakor tudi dojemanja avditorija, kateremu se predstavlja, ter širšega konteksta prostora in časa. v katerem se osebna predstavitev izvaja, zahtevna podlaga za ocenjevanje kandidatov in jo je iz tega razloga treba skrbno presojati, predvsem pa skupaj in sorazmerno z vsemi na druge načine ugotovljenimi (v drugačni obliki izkazanimi in preverljivimi) kompetencami kandidata. Zato razgovor ne more imeti odločilne oziroma absolutne teže pri izbiri oziroma razvrstitvi. To se je izkazalo tudi v navedeni zadevi, saj so bili ustni razgovori večkrat opravljeni, pri čemer so (tudi glede na navedene spremljajoče okoliščine) boljši vtis (v smislu sposobnosti nastopanja) pustile ene, naslednjič pa spet druge kandidatke. Zato je Dts v dokončnem mnenju tej podlagi dal ustrezno težo predvsem pri merilih izražanja, osebnostnih lastnosti in socialnih veščin, pri drugih pa se je opiral predvsem na pridobljene podatke o dosedanjem delu. Tak pristop najbolj ustreza razumni izhodiščni ugotovitvi, da pri istih kandidatih, glede katerih se poklicne izkušnje, sposobnosti in lastnosti v razmeroma kratkem obdobju med ponovljenimi razgovori niso mogle bistveno spremeniti, posamezne predstavitve (glede na okoliščine lahko tudi v negativni smeri) ne morejo imeti presežne teže. 24. Poleg tega je Dts pri ocenjevanju ustnih razgovorov v konkretni zadevi pri dokončnem odločanju posebej upošteval, kar je bilo v prvem mnenju spregledano, da je kandidatka B.B. glede videnja svoje vloge, če bi bila imenovana za vrhovno državno tožilko, podala najbolj operativne in konkretne vsebinske odgovore: tako v smeri večje dosegljivosti tega državnega tožilstva za strokovno pomoč državnim tožilcem na prvi stopnji, udeležbe na kolegijih nižjih državnih tožilstev, evidentiranja možnih predlogov za zakonske spremembe, širše analize kaznovalne politike v okviru pritožbenih kolegijev. Gre za aktivnosti in ukrepe, ki tudi po oceni Dts lahko predstavljajo dodano vrednost v delovanju najvišjega državnega tožilstva. S tem je kandidatka, tudi v primerjavi z drugimi kandidatkami, potrdila zelo visoko stopnjo strokovnega vpogleda v problematiko delovanja državnega tožilstva kot celote in svojo sposobnost aktivnega vsebinskega prispevka na mestu in v nazivu, za katerega se poteguje.

25. Ni brez pomena, da je tudi po mnenju Vlade RS B.B.primerna za imenovanje na to funkcijo, saj je bila (na predlog tega Dts) z odločbo Vlade RS, 70101-912016 s 27. 10. 2016, že imenovana za vrhovno državno tožilko RS. Navedena odločba Vlade RS je bila sicer s sodbo Upravnega sodišča RS odpravljena, kar je imelo za posledico tudi odpravo dokončnega mnenja Dts s 7. 7. 2016. Vendar pa ni bila odpravljena zaradi vsebinskega razloga, oziroma zaradi imenovanja kandidatke, ki ne bi bila najprimernejša, ampak zato, ker se v navedenem postopku razgovori niso zvočno snemali, kar je Dts v novem postopku upošteval in to pomanjkljivost ustrezno odpravil. 26. Na tej podlagi je Vlada izdala odločbo z dne 9. 11. 2017 in imenovala B.B. za vrhovno državno tožilko. V drugem odstavku na strani 3 odločbe je Vlada RS prevzela tri argumente iz dokončnega mnenja Dts v zvezi z komparativnimi prednostmi izbrane kandidatke in sicer glede njenega dela kot višje državne tožilke, ki je primerljivo s pristojnostjo vrhovnih državnih tožilk v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi ter pregledovanjem dela nižjih državnih tožilcev, ter njene poglede na vlogo najvišjega državnegatožilstva v prihodnosti.

27. Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Vlade RS z dne 9. 11. 2017 in Upravno sodišče je s sodbo v zadevi U 2868/2017-18 z dne 6. 2. 2018 ponovno ugodilo tožbi in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Sodišče je ugotovilo, da se je organ sicer držal napotil sodišča in je v ponovnem postopku razgovore s kandidatkami zvočno snemal, vendar pa pred izdajo dokončnega mnenja z dne 30. 8. 2017, tožnica ni bila seznanjena s pripombami stranke z interesom (B.B.) na mnenje z dne 7. 6. 2017 in se tožnica zato do navedenih pripomb ni mogla opredeliti, s čimer ji je bilo poseženo v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (kontradiktornosti). Dts je namreč očitno pripombam sledil in ob njihovem upoštevanju spremenil prejšnje mnenje tako, da je na prvo mesto postavil stranko z interesom namesto tožnice. Na drugačno stališče ne more vplivati sklicevanje tožene stranke in stranke z interesom na 33. člen ZDT-1, po katerem v 8 dneh po prejemu pripomb Dts oblikuje dokončno mnenje. Kratek rok ne more biti razlog za to, da tožnici pripombe ne bi bile dane v mnenje zaradi varstva ustavne pravice iz 22. člena Ustave. Zaradi te procesne kršitve tudi sklicevanje na diskrecijo Dts po stališču sodišča v omenjeni sodbi ne more spremeniti presoje v tem primeru.5

28. V ponovnem postopku je Dts izdal novo mnenje z dne 11. 7. 2018, v katerem je tokrat na prvo mesto uvrstil A.A., na drugo mesto tožnico in na tretje mesto B.B.. Glede merila "strokovnega znanja" je v tem mnenju med drugim navedeno, da "v pozitivni smeri nekoliko odstopa" A.A.. "Ni namreč mogoče spregledati", da državnotožilsko službo že od leta 2013 uspešno opravlja na VDT RS in je torej njeno kvalitetno delo na VDT RS že izkazano v praksi (pri čemer je treba vzeti v obzir tako njeno delo v okvirju izrednih pravnih sredstev na eni strani, kakor tudi njen angažma v zvezi z mednarodnim sodelovanjem, s prestavljanjem VDT RS pred različnimi domačimi in tujimi organi ter organizacijami, sestavo mnenj, analiziranjem.

29. Glede merila "delovnih sposobnosti" Dts med kandidatkami ni zaznal bistvenih razlik, ki bi pomembneje vplivale na razvrstitev, pri čemer pa v pozitivni smeri nekoliko odstopa tožnica. Glede "sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja," upoštevaje uspešno dolgoletno strokovno udejstvovanje kandidatk, ni mogoč zaključek, da katera izmed njih ne bi bila sposobna logičnega in analitičnega mišljenja pravniškega poklica. "Ne glede na navedeno pa ni zanemarljivo analitično delo," ki ga je A.A. opravila v okviru sodelovanja v projektu F..

30. Pri ustnem in pisnem izražanju Dts med kandidatkami ni zaznal razlik, ki bi pomembneje vplivale na njihovo razvrstitev. Merilo "opravljenega dodatnega dela" pri izvrševanju funkcije se smiselno upošteva, ne glede na navedeno "pa ni moč spregledati izjemnega angažmaja" A.A. pri delu na VDT RS, kakor je že podrobno opisano v tej obrazložitvi.

31. V zvezi z merilom "osebnostnih lastnosti" Dts ni razpolagal s podatki, da kandidatke navedenega kriterija, tudi glede ravnanja v skladu s Kodeksom državnotožilske etike, odgovornosti, zanesljivosti in preudarnosti, ne bi izpolnjevale oziroma, da bi po tem merilu posamezne kandidatke v katerikoli smeri posebej izstopale. Za "socialne veščine" se smiselno upošteva odnos sodelavcev, drugih strank v postopku, predstavnikov drugih organov in oseb pri izvrševanju državnotožilske funkcije. Dts ni razpolagal s podatki, da kandidatke navedenega kriterija ne bi izpolnjevale v pričakovanju meril. Tudi po opravljenih razgovorih Dts ni zaznal, da katera od kandidatk kriterija socialnih veščin ne bi izpolnjevala.

32. V sklepni oceni je Dts zapisal, da je A.A. glede na stopnjo izpolnjevanja meril oziroma kriterijev najprimernejša. Omeniti je treba, da se končna razvrstitev kandidatk (v ponovno ponovljenem postopku oblikovanja mnenja) razlikuje od razvrstitve iz dokončnega mnenja, ki je bil podlaga za izdajo odločbe Vlade RS, št. 70101-9/2016 s 27. 10. 2016, ki jo je Upravno sodišče RS odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, in od razvrstitve iz dokončnega mnenja, ki je bil podlaga za izdajo odločbe Vlade RS, št. 70101-9/2016/21 z 9. 11. 2017, ki jo je Upravno sodišče RS odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Pri tem ne gre zanemariti, da je o predmetni razvrstitvi odločal Državnotožilski svet v popolnoma drugačni sestavi.

33. Nato je Dts izdal dokončno mnenje št. 62/2017-73 z dne 23. 10. 2018, v katerem je na prvo mesto uvrstil A.A., na drugo mesto tožnico in na tretje mesto B.B.. V dokončnem mnenju z dne 23. 10. 2018 je med drugim navedeno, da so zoper mnenje z dne 11. 7. 2018 podali drugo in tretje razvrščeni tožnica in B.B. pripombe, s katerimi se je Dts seznanil na 19. redni seji, ki je potekala 23. 10. 2018. Dts je to dokončno mnenje v ponovno ponovljenem postopku oblikoval v sestavi sedmih članov in soglasno.

34. B.B. je v pripombah med drugim navedla, da je Dts že dvakrat zaključil, da izmed prijavljenih kandidatk razpolaga z največjim obsegom strokovnega znanja, da razpolaga z izkušnjami iz različnih področij ter da ima najdaljši državnotožilski staž. Po njenem mnenju naj bi bila edina razlaga, ki jo je Dts navedel za bistveno spremenjeno odločitev o razvrstitvi kandidatk, dejstvo, da je v ponovno ponovljenem postopku odločal v popolnoma drugačni sestavi. Takšna obrazložitev pa ob dolžnosti uporabe istih postopkovnih in materialnih pravil, dolžnosti objektivne presoje, enakopravne obravnave kandidatk in preučitve celotne razpisne dokumentacije ne ponuja konkretnih razlogov in objektivnih utemeljitev za drugačno odločitev, katere ni mogoče preizkusiti niti se ni mogoče opredeliti do dejstev in navedb v njej. Odločitev je zato po mnenju kandidatke arbitrarna, s čimer je bilo poseženo tudi v njene pravice iz 14. in 22. člena Ustave RS.

35. Tožnica pa je v pripombah med drugim navajala, da Dts v postopku ne bi smel uporabiti Meril, metod in pravil za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov za državne tožilce (št. Dts 5/15-12 s 27. 10. 2016, v nadaljevanju: Merila, metode in pravila), saj so stopila v veljavo šele po prejemu prijav kandidatk na predmetni razpis, razpisnega gradiva ter mnenja vodje državnega tožilstva. Kandidatka namreč meni, da je iz zapisnikov jasno, da je Dts odločal o obeh razpisih istočasno, ni pa ji jasno, zakaj obstajata dva zapisnika iste seje oziroma istih sej. Nadalje prav tako po njenem mnenju ni jasno, s katerim gradivom so se člani Dts seznanili v izbirnem postopku. Kandidatka izpostavlja, da iz mnenja ne izhaja, na kakšen način so člani Dts glasovali, in sicer bodisi tajno (kot doslej) bodisi javno. Prav tako bi moral biti v skladu s smiselno uporabo 18. člena ZSS o razgovorih s kandidati sestavljen zapisnik o vprašanjih kandidatom in njihovih odgovorih, o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka pa bi se moral voditi zapisnik. V zvezi s tem izpostavlja, da iz zapisnikov sej Dts ne izhaja, da bi bilo posvetovanje članov na kakršenkoli način dokumentirano (zapisnik, magnetogram), kar po mnenju kandidatke postavi celoten postopek v enako situacijo, kot če bi bilo izvedeno tajno glasovanje, saj ne obstaja nobena zabeležka o posvetovanjih, nobeno mnenje o posameznem kandidatu, na podlagi česar bi bilo mogoče preizkusiti obrazložitev mnenja in razloge, ki so vodili člane pri glasovanju. Izpodbijano mnenje prav tako ne vsebuje razlogov za neizbiro kandidatk. Po določbi 18. člena ZSS mora biti namreč obvestilo o neizbiri kandidata obrazloženo tako, da so navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata. Kandidatka nadalje navaja, da se Dts v mnenju ni opredelil do mnenja prejšnjega in aktualnega generalnega državnega tožilca. Čeprav Dts na mnenje vodje državnega tožilstva ni vezan, pa poudarja, da le to ne pomeni, da se do njega ni potrebno opredeliti. Sklepno navaja, da iz ocen državnotožilske službe izhaja, da je bila po vseh kriterijih ocenjena bolje, saj je izkazala nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposobnosti in nadpovprečno sposobnost pisnega in ustnega izražanja. Kljub temu pa je Dts pri teh istih kriterijih dal prednost prvorazvrščeni kandidatki zgolj zaradi dejstva, ker državnotožilsko službo že opravlja na VDT RS. Upoštevaje navedeno so lahko po mnenju kandidatke na mesto vrhovnega državnega tožilca imenovani samo kandidati, ki imajo izkušnje z delom na VDT RS. To pa preostale kandidate, ki niso višji tožilci oziroma zunanje kandidate postavlja v neenak položaj in niso obravnavani enako. Hkrati pa še poudarja, da delovne izkušnje na področju dela iz pristojnosti VDT RS v razpisu niso bile postavljene kot pogoj.

36. V zvezi s pripombami tožnice, da Dts v predmetnem postopku Meril, metod in pravil ne bi smel uporabiti, Dts pojasnjuje, da so Merila, metode in pravila procesni predpis, ki se uporablja za oblikovanje mnenja o predlogih za imenovanje v postopkih, v katerih je Dts prijave kandidatov, razpisno gradivo in mnenje vodje državnega tožilstva, prejel po njihovi uveljavitvi, to je 8. 11. 2016 (15. člen Meril, metod in pravil). Dts je odločal v ponovno ponovljenem postopku, zaradi česar je kot relevanten datum prejema razpisnega gradiva s strani generalnega državnega tožilca treba upoštevati datum prejema v ponovno ponovljenem postopku, in sicer 11. 5. 2018, to je po začetku uporabe Meril, metod in pravil. Dts je mnenje št. Dts 62/2017-60 z 11. 7. 2018 oblikoval v skladu s 24. členom, upoštevaje 22. člen Poslovnika, po katerem je glasovanje Dts sveta praviloma javno. Če bi se člani Dts odločili za tajno glasovanje, bi le to izhajalo tudi iz zapisnika seje, na kateri je Dts oblikoval predmetno mnenje. Prav tako so neutemeljene njene navedbe glede zapisnikov o posvetovanju in glasovanju. Sklicuje se na 13. člen Poslovnika. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZUP se v zapisnik o posvetovanju in glasovanju poleg podatkov o osebni sestavi kolegijskega organa vpišejo zadeva, za katero gre in kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno, poleg tega pa tudi morebitna posebna mnenja. Nadalje pa šesti odstavek 82. člena ZUP določa, da se zapisnik o posvetovanju in glasovanju ne more pregledovati in prepisovati. Upoštevaje vsebino zapisnika oziroma izvlečka zapisnika 14. seje Dts, ki je potekala 11. 7. 2018, je treba poudariti, da le ta vsebujeta vse zakonsko zahtevane sestavine. Prav tako je treba poudariti, da mnenje oblikuje Dts kot kolegijski organ, podobno kot odločajo tudi sodišča v senatih, kar pomeni, da so očitki tožnice, da bi o razpravi in glasovanju morali obstajati zapisniki oziroma še več, magnetogrami, iz katerih bi izhajalo, kaj je povedal posamezni član oziroma kako je glasoval, pravno zgrešeni.

37. Razgovori s kandidatkami so se zvočno snemali, izdelani pa so bili tudi njihovi dobesedni prepisi, ki so bili izročeni tudi B.B. in tožnici na njuni zahtevi. Iz samih posnetkov in prepisov razgovorov jasno izhajajo tudi vprašanja kandidatkam in njihovi odgovori na njih, s čimer pa je po oceni Dts zadoščeno zahtevi iz 18. člena ZSS. Glede na trditve tožnice pa je treba poudariti, da je Dts o obeh razpisih odločal sicer na isti seji, vendar ločeno, kar jasno in nedvomno izhaja tudi iz zapisnikov 13. in 14. seje Dts, kakor tudi iz dejstva, da je Dts za vsako razpisano mesto oblikoval svoje mnenje, pri čemer je tudi kandidatka zoper mnenji vložila ločene pripombe. Prav tako pa Dts pripominja, da tako za 13. kot tudi za 14. sejo Dts obstaja zgolj en zapisnik za posamezno sejo in ne dva, kot to neutemeljeno zatrjuje tožnica. Res pa je, da sta ji bila na vpogledu v razpisno dokumentacijo 20. 9. 2018 izročena po dva izvlečka zapisnika od vsake seje, in sicer ločeno za vsak posamezni razpis.

38. Dts je mnenje št. Dts 62/2017-60 z 11. 7. 2018, upoštevaje določbo 3. člena Meril, metod in pravil, oblikoval na podlagi meril iz tretjega in petega odstavka 18. člena ter prvega in drugega odstavka 28. člena ZSS v zvezi z 28. členom ZDT-1, s smiselno uporabo Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe (št. Dts 5/15-13 s 27. 10. 2016, v nadaljevanju: Merila) ter meril, določenih z Merili, metodami in pravili. Ta merila so: delovne sposobnosti in strokovno znanje, osebnostne lastnosti ter socialne veščine. Državnotožilski svet posebej poudarja, da gre za smiselno uporabo, ki je nikakor ne gre enačiti z uporabo v postopkih izdelav ocen državnotožilske službe in v postopkih odločanja o napredovanju državnih tožilcev, saj je upoštevaje z ustavo zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine, vsako delovno mesto dostopno vsakomur pod enakimi pogoji. Glede na navedeno je treba biti pri smiselni uporabi še posebej previden ter poglobljeno presojati podlage za odločanje in je pri tem, ob upoštevanju primerjalnega vrednotenja, v izhodiščih treba vse kandidate obravnavati enako.

39. Dts je najprej ugotovil, da vse kandidatke izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje na funkcijo vrhovnega državnega tožilca in da so zanjo strokovno in osebnostno primerne. Poudariti je treba, da je Dts izbiral med zelo kvalitetnimi kandidatkami, ki pa zaradi svojih deloma enakih in deloma različnih izkušenj in kompetenc, niso neposredno in enoznačno primerljive, čeprav sledijo podobni poklicni poti. Do razlik prihaja že po naravi njihovega dosedanjega dela, ki je pomemben predpogoj za uspešno opravljanje funkcije vrhovnega državnega tožilca. Zato je Dts ob tem, ko je ugotovil, da vse kandidatke za razpisano funkcijo razpolagajo s potrebnim znanjem ter z izkušnjami, posebno pozornost moral nameniti temu, kar pri kandidatkah ni enako, torej razlikam med njimi, saj le te v seštevku omogočajo končni sklep o pravilni razvrstitvi. Pri tem je posebej upošteval poklicne izkušnje in osebnostne lastnosti, ki so pomembne za zahtevno raven odločanja v okviru pristojnosti VDT RS, ne le v postopkih na tretji stopnji (z izrednimi pravnimi sredstvi), ampak tudi glede analitično usmerjenega razmišljanja na eni strani ter z vidika vloge pri izobraževanju in usposabljanju državnih tožilcev, okrožnih državnih tožilstev in SDT RS na drugi strani.

40. Opisano nalogo je Dts opravil tako, da je primerjalne prednosti posameznih kandidatk ugotavljal na podlagi predpisanih meril z ocenjevanjem, katera (oz. katera po vrsti) glede na svoje izkazane poklicne izkušnje in osebnostne lastnosti v (naj)večji meri ustreza zahtevam in pričakovanjem pri opravljanju funkcije vrhovnega državnega tožilca.

41. Glede kriterija strokovnega znanja je Dts namenil posebno pozornost predvsem znanju in izkušnjam, ki so jih kandidatke pridobile v okviru opravljanja državnotoži1ske funkcije oziroma druge primerljive funkcije oziroma drugega primerljivega dela (npr. delo odvetnika, notarja). Za B.B. je ugotovil, da so njene odločitve dobro obrazložene, za A.A., da so njeni osnutki odločitev odlično argumentirani, za tožnico pa se je Dts oprl na oceno državnotiožilske službe z dne 9. 12. 2013, da izpolnjuje pogoje za napredovanje na položaj okrožne državne tožilke svetnice, torej da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Iz ocene nadalje izhaja, da je izkazala nadpovprečno strokovno znanje, ki je izhajalo iz dobro vodenih predkazenskih postopkov ter iz uspešno končanih pravno zahtevnih in obsežnih zadev.

42. Dts je na podlagi celostne ocene strokovnega znanja vsake od kandidatk prišel do zaključka, da vse kandidatke razpolagajo z bogatim strokovnim znanjem, ki je za vsako izmed njih povezano z njej lastno dosedanjo karierno potjo, in ki je potrebno za uspešno opravljanje funkcije vrhovnega državnega tožilca. Ne glede na to pa po oceni Dts v zvezi z izpolnjevanjem tega indikatorja "v pozitivni smeri nekoliko odstopa A.A.. Ni namreč mogoče spregledati, da državnotožilsko službo že od leta 2013 uspešno opravlja na VDT RS in je torej njeno kvalitetno delo na VDT RS že izkazano v praksi," in v opombi dodaja, da je "treba vzeti v obzir tako njeno delo v okviru izrednih pravnih sredstev na eni strani kakor tudi njen angažma v zvezi z mednarodnim sodelovanjem, s predstavljanjem VDT RS pred različnimi domačimi in tujimi organi ter organizacijami, sestavo mnenj, analiziranjem ipd. na drugi strani. Navedenega pa ne gre razumeti v smeri, da je za presojo tega indikatorja bistveno samo dejstvo, da A.A. državnotožilsko službo že opravlja na VDT RS, kot to zmotno zatrjujeta B.B. in tožnica, temveč so upoštevane njene izkušnje, znanje in nesporna kvaliteta opravljenega dela tudi iz pristojnosti VDT RS." Temu Dts dodaja, da kandidatki B.B. Dts priznava tudi strokovno znanje, pridobljeno z njenim delom kot višje državne tožilke v pritožbenih zadevah, torej v postopkih s pravnimi sredstvi, ki je po vsebini najbolj primerljivo s temeljno pristojnostjo vrhovnih državnih tožilcev v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi.

43. Glede kriterija "delovnih sposobnosti" Dts ni zaznal bistvenih razlik, ki bi pomembneje vplivale na razvrstitev, pri čemer pa v pozitivni smeri nekoliko odstopa tožnica. Glede naslednjega merila, to je "sposobnost logičnega in analitičnega mišljenja" Dts ugotavlja, da ni mogoč zaključek, da katera izmed kandidatk ne bi bila sposobna logičnega in analitičnega mišljenja. Le to je namreč osnova za uspešno opravljanje katerega koli pravniškega poklica. Ne glede na navedeno "pa ni zanemarljivo analitično delo, ki ga je A.A. opravila v okviru sodelovanja v projektu F.".

44. Glede "sposobnosti ustnega in pisnega izražanja" Dts ugotavlja, da iz zadnjih ocen državnotožilske službe za B.B. izhaja, da je njena sposobnost ustnega in pisnega izražanja dobra; svoje odločitve obrazloži razumljivo, logično in jedrnato. Iz zadnje ocene državnotožilske službe za A.A. glede izpolnjevanja tega indikatorja izhaja, da strokovna stališča v pisnih izdelkih in govornih nastopih izraža dobro. Iz zadnje ocene državnotožilske službe za tožnico izhaja, da je njena sposobnost ustnega in pisnega izražanja tako v pisnih aktih kot tudi na zaslišanjih in glavnih obravnavah, nadpovprečno kvalitetna. Na razgovoru pred Dts so vse kandidatke pravilno uporabljale knjižni jezik, strokovno terminologijo ter so se izražale jasno, odločno, razumljivo in jedrnato, na način, da Dts med njimi ni zaznal razlik, ki bi pomembneje vplivale na njihovo razvrstitev.

45. V zvezi z merilom "opravljenega dodatnega dela pri izvrševanju funkcije" pa Dts ugotavlja, da vse kandidatke izkazujejo izjemen obseg opravljenega dodatnega dela, posebej v smislu vodstvenega in projektnega dela kandidatk, ki je za seboj pustilo zgledno notranjo organizacijo, dobre prakse, prenose znanja v okviru mentorstva, nastavke za praktične in zakonodajne rešitve in glede drugih opisanih dejavnosti. Ne glede na navedeno pa "ni moč spregledati izjemnega angažmaja A.A. pri delu na VDT RS, kakor je že podrobno opisano v tej obrazložitvi."

46. Glede "osebnostnih lastnosti" Dts ni razpolagal s podatki, da kandidatke navedenega kriterija ne bi izpolnjevale v pričakovani meri. Tudi po opravljenih razgovorih Dts ni zaznal, da katera od kandidatk kriterija socialnih veščin v smislu "odnosa do sodelavcev, drugih strank v postopku, predstavnikov drugih organov in oseb, s katerimi prihaja v stik pri izvrševanju državnotožilske funkcije" (četrti odstavek l. člena Meril) ne bi izpolnjevala.

47. Dts je tako prišel je do zaključka, da so B.B., A.A. in tožnica primerne kandidatke za imenovanje na funkcijo vrhovnega državnega tožilca na VDT RS in da je A.A. glede na stopnjo izpolnjevanja meril oziroma kriterijev najprimernejša kandidatka. Pri tem je sicer treba pojasniti, da dejstvo, da A.A. že opravlja državnotožilsko službo na VDT RS, samo po sebi ne more pomeniti odločilne okoliščine, saj gre v konkretnem postopku za izbirni postopek, v katerem je treba vse kandidate obravnavati enako.

48. Glede navedb tožnice, ki se tičejo obvestila o neizbiri kandidata, Dts pojasnjuje, da je postopek oblikovanja mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev urejen v ZDT-1, določbe ZSS pa se uporabljajo zgolj smiselno. V postopkih izbire sodnikov Sodni svet ne razvršča kandidatov po njihovi ustreznosti, temveč izbere zgolj tolikšno število kandidatov, kot je razpisanih prostih sodniških mest, medtem ko neizbrane kandidate o neizbiri obvesti s posebnim aktom, v katerem so navedeni tudi razlogi za njegovo neizbiro. Postopek imenovanja državnih tožilcev je v ZDT-1 urejen drugače, saj Dts v mnenju vse kandidate razvrsti glede na njihovo ustreznost in ne izbere le enega kandidata za posamezno razpisano prosto mesto. Ker pa ima razvrstitev kandidata s strani Dts na prvo mesto v praksi praviloma enak učinek kot izbira kandidata s strani Sodnega sveta, pa Dts dodatno pojasnjuje, da že iz same obrazložitve (dokončnega) mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev, v kateri je opravljena primerjava izpolnjevanja posameznih kriterijev in indikatorjev s strani kandidatov, in na podlagi katere je opravljena končna razvrstitev kandidatov, izhajajo tako razlogi za razvrstitev ("izbiro") prvorazvrščenega kandidata kot tudi razlogi za razvrstitev preostalih kandidatov.

49. Dts je samostojen državni organ, ki (med drugim) usmerja kadrovsko politiko. Glede očitkov B.B. in tožnice v smeri neenakopravne obravnave kandidatk v predmetnem razpisnem postopku pa Dts pojasnjuje, da je predmet tega postopka razvrstitev kandidatk glede na to, katera izmed njih je najustreznejša za imenovanje na mesto vrhovne državne tožilke na VDT RS in ne na katerem drugem državnem tožilstvu, torej katera izmed njih ima največ znanja in izkušenj za opravljanje te funkcije. Pri tem lahko in mora Dts po naravi stvari upoštevati le izkušnje in znanja, ki jih v postopku izkažejo prijavljeni kandidati, nikakor pa ne gre za selektivno prilagajanje pomembnosti posamezne okoliščine na izpolnjevanje posameznih indikatorjev oziroma kriterijev oziroma na končno oceno o ustreznosti posameznega kandidata za imenovanje na razpisano prosto mesto. Diametralno nasprotno, kot to zatrjujeta B.B. in tožnica, pa bi neupoštevanje bogatih izkušenj A.A. v zadevah iz pristojnosti VDT RS imelo za posledico neenakopravno obravnavo slednje, saj velik del njenih delovnih izkušenj ne bil upoštevan zgolj zaradi dejstva, ker državnotožilsko funkcijo že opravlja na VDT RS. V zvezi s tem je treba ponovno pojasniti, da za samo odločitev Dts ni bilo bistveno samo dejstvo, da A.A. opravlja državnotožilsko službo na VDT RS, temveč izpolnjevanje zakonsko predpisanih kriterijev, pri presoji katerih so bile upoštevane njene izkušnje, znanje in nesporna kvaliteta že opravljenega dela tudi iz pristojnosti tega državnega tožilstva. Glede očitka tožnice o nezadostnem upoštevanju ugotovitev iz zadnjih ocen državnotožilskih služb za kandidatke pa mora Dts pojasniti, da so bile upoštevane zadnje ocene državnotožilske službe izdelane za triletna obdobja, medtem ko je Dts v predmetnem izbirnem postopku presojal izpolnjevanje zakonsko predpisanih kriterijev s strani posameznih kandidatk na podlagi njihovega celotnega dosedanjega dela, to je njihove poklicne poti in drugih relevantnih aktivnosti. Glede očitka B.B., da bi Dts pri tožnici moral upoštevati, da je bil njen predlog za izjemno napredovanje v višji državnotoži1ski naziv zavrnjen, pa je treba pojasniti, da le to v ničemer ne spreminja dejstva, da je bila zanjo izdelana ocena državnotožilske službe, s katero je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje in ne le pogojev za "redno" napredovanje.

50. Odločitev Dts ne sledi razvrstitvi, kot jo je v smislu četrtega odstavka 31. člena ZDT-1 predlagal generalni državni tožilec RS. Generalni državni tožilec je pred sejo dne 11. 7. 2018 kot najustreznejše kandidatke po vrsti navedel tožnico, A.A. in B.B.. Pri tem je treba posebej poudariti, da Dts na mnenje vodje državnega tožilstva o ustreznosti kandidatov ni vezan (drugi odstavek 32. člena ZDT-1), temveč mora na podlagi vsestranske in celovite ocene vseh pridobljenih podatkov in spoznanj samostojno in neodvisno oblikovati mnenje o predlogih za imenovanje, kar je v predmetnem postopku tudi storil. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da gre za ponovno ponovljen postopek, je povsem jasno, da je Dts kot relevantno upošteval razvrstitev aktualnega generalnega državnega tožilca. Glede očitkov tožnice, da se Dts do njegove razvrstitve, ki jo je ustno podal na 14. seji Dts, ki je potekala 11. 7. 2018, ni ustrezno opredelil, pa je treba pojasniti, da generalni državni tožilec RS, kot to izhaja iz zvočnega posnetka, razen tega, da je poudaril izkušnje posameznih kandidatk, kar vse je Dts še obširneje upošteval in pojasnil že v mnenju, ni podal nobenih drugih relevantnih in argumentiranih razlogov za takšno razvrstitev, do katerih bi se Dts moral dodatno opredeliti. Dts je predmetno mnenje oblikoval v ponovno ponovljenem postopku, v popolnoma novi sestavi.

51. Z izpodbijanim aktom je Vlada RS na podlagi petega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradni prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) in prvega odstavka 34. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15 in 23/17 – ZSSVe) ter na predlog ministrice za pravosodje z dne 29. 1. 2019 na 19. seji dne 14. 2. 2019 izdala odločbo, da se A.A., rojena ..., imenuje za vrhovno državno tožilko na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije.

52. V obrazložitvi akta je navedeno, da je v ponovljenem postopku Dts po postopku, določenem v 32. členu ZDT-1 in v Merilih, metodah in pravilih za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov za državne tožilce (št. Dts 5/15-2 z dne 27. 10. 2016; v nadaljevanju: Merila Dts) ter v 24. členu Poslovnika Dts (Uradni list RS, št. 24/2018), oblikoval dokončno mnenje št. Dts 62/2017-73 z dne 23. 10. 2018 o prijavljenih kandidatkah na eno prosto mesto vrhovnega državnega tožilca.

53. Da bi se v izbirnem postopku vsem kandidatkam zagotovile enake možnosti osebne predstavitve ter z namenom ugotovitve, katera od prijavljenih kandidatk najbolje izpolnjuje merila oziroma kriterije za imenovanje, je Dts na 13. redni seji dne 28. 6. 2018 skladno s tretjim odstavkom 32. člena ZDT-1 in z 9. členom v zvezi s 5. alinejo prvega odstavka 4. člena Meril Dts za potrebe oblikovanja mnenja o predlogih za imenovanje s kandidatkami opravil razgovore. Razgovori so potekali v skladu z 10. členom Meril Dts na podlagi uvodne osebne predstavitve kandidatk ter vprašanj, zastavljenih s strani predsednika, članov Dts in generalnega državnega tožilca Republike Slovenije. Razgovore so tudi zvočno snemali.

54. Pred opravljenimi razgovori so se člani Dts predhodno seznanili s celotnim razpisnim gradivom in s prilogami, s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I U 2868/2017 z dne 6. 2. 2018, z dopisom generalnega državnega tožilca Republike Slovenije, z dokončnim mnenjem prejšnjega generalnega državnega tožilca Republike Slovenije z dne 21. 3. 2016, z ocenami državnotožilske službe in preostalim gradivom, ki se nahaja v spisu št. Dts 62/2017 in z gradivom, ki ga je ena od prijavljenih kandidatk v podkrepitev svojih navedb priložila na razgovoru dne 28. 6. 2018. 55. Na 13. in 14. redni seji Dts, ki sta potekali 28. 6. 2018 in 11. 7. 2018, je sodelovalo osem članov Dts. Dts je po opravljenih razgovorih na 13. redni seji dne 28. 6. 2018, nato pa na 14. redni seji, ki je potekala dne 11. 7. 2018 oblikoval mnenje št. Dts 62/2017-60 z dne 11. 7. 2018. Zoper navedeno mnenje sta obrazložene pripombe pravočasno podali obe neizbrani kandidatki. Na 19. redni seji dne 23. 10. 2018 se je Dts v postopku oblikovanja dokončnega mnenja seznanil s pripombami neizbranih kandidatk ter po razpravi in glasovanju oblikoval dokončno mnenje. Pri razpravi in glasovanju nista sodelovali dve članici Dts, saj nista bili prisotni na 13. in 14. seji, ki sta potekali 28. 6. 2018 in 11. 7. 2018. Tako je Dts na 19. redni seji dne 23. 10. 2018 dokončno mnenje št. Dts 62/2017-73 z dne 23. 10. 2018 v ponovno ponovljenem postopku oblikoval v sestavi sedmih članov, in sicer po postopku določenem v 33. členu ZDT-1 in v 25. členu Poslovnika. Rezultat glasovanja je temeljil na avtonomnem vrednotenju kriterijev, ki ga je vsak član Dts opravil na podlagi poznavanja zgoraj navedenega gradiva ter razgovora s kandidatkami, osebnega vtisa in objektivnih podatkov o kandidatkah.

56. Dokončno mnenje je Dts, upštevaje določbo 3. člena Meril Dts, oblikoval na podlagi meril iz tretjega in petega odstavka 18. člena ter prvega in drugega odstavka 28. člena ZSS v zvezi z 28. členom ZDT-1, s smiselno uporabo Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe ter meril, določenih z Merili Dts, ki so: delovne sposobnosti in strokovno znanje, osebnostne lastnosti ter socialne veščine.

57. Tožena stranka pravi, da je na podlagi vsestranske in celovite ocene vseh pridobljenih podatkov in spoznanj Dts glede razvrstitve kandidatk na razpisano prosto mesto na 19. redni seji dne 23. 10. 2018 soglasno oblikoval dokončno mnenje. Dts je pri ponovnem odločanju v zvezi z oblikovanjem dokončnega mnenja presojal izpolnjevanje vsakega posameznega kriterija posebej, kot tudi vseh kriterijev skupaj ter prišel do zaključka, da so vse kandidatke primerne za imenovanje na funkcijo vrhovnega državnega tožilca, vendar je po oceni Dts A.A. glede na stopnjo izpolnjevanja meril oziroma kriterijev najprimernejša kandidatka za imenovanje na funkcijo vrhovne državne tožilke na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije.

58. V tožbi tožnica pravi, da se z ugotovitvijo Vlade, da je bil predhodni izbirni postopek, ki ga je vodil Dts, pravilen, ne strinja in meni, da je bil postopek nezakonit, iz ugotovljenih dejstev pa napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, zaradi nezakonitega postopka pa je posledično nezakonit tudi posamičen upravni akt o imenovanju, ki ga je vlada izdala. Na 14. seji dne 11. 7. 2018 je Dts oblikoval mnenje št. 62/2017-60, v katerem je na prvo mesto postavil kandidatko A.A., na drugo mesto tožnico, na tretje mesto kandidatko B.B.. Na mnenje je tožnica v skladu z 32. čl. ZDT-1 podala pripombe. Pripomb tožnice Dts ni upošteval in je 23. 10 .2018 izdal dokončno mnenje, s katerim je razvrstil kandidatke v enakem vrstnem redu kot v mnenju z dne 11. 7. 2018. 59. Dts je ponovljen postopek vodil upoštevaje Merila Dts strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov za državne tožilce, ki jih je Dts sprejel 27. 10. 2016, začela po so veljati naslednji dan po objavi na spletni strani Dts dne 7. 11. 2016 (opr. št. Meril Dts 5/15-12).

60. Tožnica in ostale kandidatke, o katerih je Dts odločal, so se prijavile na razpis, objavljen v Uradnem listu RS. št. 84/2015 dne 6. 11. 2015. Dts je s kandidatkami, opravil v prvem izbirnem postopku razgovore na 54. seji dne 6. 4. 2016. Torej je Dts najkasneje 6. 4. 2016 že razpolagal z vso zahtevano in potrebno dokumentacijo, ki se je nanašala na kandidatke. Dts je torej uporabljal torej Merila Dts, ki so stopila v veljavo šele po prejemu prijav kandidatk na razpis objavljen v Uradnem listu in za katerega je ustrezno razpisno gradivo prejel najkasneje do 6. 4. 2016, ko so bili s kandidatkami opravljeni razgovori. S tem je bil kršen 155. člen Ustave RS, ki določa prepoved povratne veljave pravnih aktov. V dokončnem mnenju Dts so bile pripombe tožnice zavrnjene. Dts smiselno priznava dejstvo, da so bila Merila Dts sprejeta po razpisu, za katerega teče izbirni postopek, vendar pa Dts šteje kot datum prejema prijave kandidatk, razpisnega gradiva in mnenje vodje državnega tožilstva datum 11. 5. 2018, to je datum prejema v ponovljenem postopku.

61. Tožnica se s takšno argumentacijo ne strinja. Dts je izbirni postopek vodil na podlagi prijav na razpis z dne 6. 11. 2015, prijave kandidatk in vso ustrezno dokumentacijo potrebno za odločanje pa je prejel najkasneje do 6. 4. 2016, ko so bili opravljeni prvi razgovori s kandidatkami, torej pred uveljavitvijo Meril Dts. Po tem datumu se je v vseh izbirnih postopkih odločalo na podlagi iste razpisne dokumentacije. Z uporabo Meril Dts, ki so bila sprejeta po prijavi tožnice, so ji bile kršene pravice, ki ji jih zagotavlja 22 člen Ustave.

62. V delu mnenja je zapisano, da so se člani Dts seznanili s celotnim razpisnim gradivom, v nadaljevanju pa so navedeni le nekateri dokumenti, ki so tudi del razpisnega gradiva. Ni jasno torej, ali so se člani seznanili z razpisnim gradivom v obsegu, kot so navedeni dokumenti ali res s celotnim razpisnim gradivom; med dokumenti namreč ni navedena sodba Upravnega sodišča I U 1707/2016 z dne 24. 1. 2017. Nerazumevanje pa povzroča tudi navedba, da so se seznanili z gradivom, katerega je tožnica v podkrepitev svojih navedb na razgovoru predložila 28. 6. 2018, glede na dejstvo, da se to isto gradivo že od leta 2016 nahaja v razpisni dokumentaciji. Upoštevaje vse navedeno torej ni jasno, s katerimi dokumenti se je v izbirnem postopku seznanil Dts.

63. Tožnici Dts ni poslal v izjasnitev pripomb na mnenje Državnotožilskega sveta Dts 6211/-60 z dne 11. 7. 2018, ki jih je podala kandidatka B.B. dne 4. 10. 2018. Navedene pripombe so bile tožnici poslane skupaj z dokončnim mnenjem, v katerem se je Dts do pripomb že opredelil, tožnica pa pred tem ni imela možnosti izjasnitve o pripombah B.B., ki so se nanašale na njeno kandidaturo in na njo kot državno tožilko.

64. S tem je Dts posegel v tožničino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta ustavna pravica tožnici zagotavlja med drugim tudi pravico do kontradiktornosti postopka, ki pomeni pravico do izjavljanja. Da lahko to svojo pravico uresničuje, pa bi ji morala biti zagotovljena seznanitev s celotnim gradivom, ki je podlaga za odločanje, da se lahko o njem izjavi in da se lahko izjasni o vseh vprašanjih, ki so pomembna za odločitev. Vse kandidatke so bile s pripombami seznanjene šele z vročitvijo dokončnega mnenja Dts 62/2017-73 z dne 23. 10. 2018, kot je to razvidno iz samega dokončnega mnenja.

65. Res, da pripombe B.B., kot tudi pripombe tožnice niso vplivale na vrstni red razvrstitve kandidatk in so bile v celoti zavrnjene, vendar pa to ne pomeni, da tožnici ni bila kršena ustavno zagotovljena pravica do kontradiktornosti postopka. Omenja tudi zahtevo ministra za pravosodje za dopolnitev dokončnega mnenja z dne 18.7.2016, ki se nahaja v spisu naslovnega sodišča opr. št. I U 1707/2016-18. Tožnica se torej ni mogla izjasniti o navedbah, na podlagi katerih je bil tudi oblikovan predlog ministra Vladi, s tem pa so bile kršene pravice, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave. Ob tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-6/15-23. Glede na vse navedeno je potrebno ugotoviti tudi, da je 25. člen Poslovnika Dts v nasprotju z 22. členom Ustave. V dokaz predlaga zaslišanje tožnice.

66. V nadaljevanju tožbe pravi, da iz obrazložitve mnenja (kot tudi iz zapisnikov 13. in 14. seje Dts) ne izhaja, na kakšen način so člani Državnotožilskega sveta glasovali: tajno (kot doslej) ali javno. V dokončnem mnenju Dts sicer na to pripombo tožnice navaja, da glasovanje ni bilo tajno. ZSS v 18. členu določa, da mora biti o razgovorih sestavljen zapisnik vprašanj kandidatom in odgovori kandidata na zastavljena vprašanja. Priloga zapisnika pa je prepis zvočnega posnetka razgovora. Določilo 18. člena ZSS določa tudi, da se o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka vodi zapisnik.

67. Iz zapisnikov sej Dts, kjer se je odločalo o kandidatkah, ne izhaja, da bi bilo posvetovanje članov Dts na kakršenkoli način dokumentirano (zapisnik, magnetogram), kot to določa 18. člen ZSS. S takšnim načinom vodenja postopka in posledično odločanja oziroma glasovanja članov Dts in v nadaljevanju priprave obrazložitve mnenja Dts se stranke znajdejo ponovno v situaciji, na katero je tožnica opozarjala že v prejšnjih (razveljavljenih) postopkih in ki jo je Dts takrat komentiral takole: " Državnotožilski svet mora, po tajnem glasovanju članov, za nazaj artikulirati, kakšna je večinska volja, pri tem pa niti ne ve, zakaj in iz kakšnih konkretnih razlogov je posamezen član glasoval za določenega kandidata in zakaj je določenega kandidata zavrnil .... ter, da je vsakršna ex post obrazložitev tajnih odločitev kolektivnega organa v bistvu ugibanje o razlogih, zakaj so člani Državnotožilskega sveta glasovali tako, kot so in kakšno težo so dali posameznim dejavnikom, ki vplivajo na izbiro."

68. Zgoraj citirano pojasnilo Dts po oceni tožnice ne bi smelo biti več aktualno po tem, ko naj bi bil spremenjen način glasovanja; člani Dts niso glasovali tajno. Vendar pa temu očitno ni tako. Izostanek zabeleženega posvetovanja članov Dts, kot ga določa 18. člen ZSS, postavi namreč celoten postopek v popolnoma enako situacijo, kot če bi šlo za tajno glasovanje; nobene zabeležke o posvetovanjih, nobenega mnenja o posameznem kandidatu, ničesar, na podlagi česar bi bilo moč preizkusiti obrazložitev mnenja in razlogov, ki so vodili člane Dts pri glasovanju.

69. Takšno zatrjevanje tožnice Dts oceni kot pravno zmotno in v dokončnem mnenju zapiše, da Dts oblikuje mnenje kot kolegijski organ, podobno kot odločajo tudi sodišča v senatih, kar pomeni, da so očitki tožnice, da bi o razpravi in glasovanju morali obstajati zapisniki oz. še več, magnetogrami, iz katerih bi izhajalo, kaj je povedal posamezni član oziroma kako je glasoval, pravno zgrešeni. Tožnica sicer ocenjuje, da bi bil samo takšen način (zvočno snemanje sej) vodenja izbirnih postopkov transparenten, obrazložitve odločb in s tem same odločitve pa preverljive. Glede na to, da Dts svoje odločanje primerja z odločanjem senatov pri sojenju, pa je potrebno pripomniti, da se tudi v npr. kazenskem postopku pri odločanju v senatih pišejo posvetovalni zapisniki, ki se smejo pregledati, ko višje sodišče odloča o pravnem sredstvu (86. člen ZKP).

70. Tožnica ni zaprosila za vpogled niti za prepisovanje posvetovalnega zapisnika, pač pa pravi, da je v pripombah le navedla dejstvo, da po njenem vedenju takšnega zapisnika ni. Kar je očitno res, glede na odziv Dts. Z izostalim zapisnikom o posvetovanju in glasovanju so bile tožnici kršene pravice iz 22. člena Ustave, saj tožnica oziroma pritožbeni organ nima možnosti preveriti pravilnosti glasovanja niti razlogov, ki so člane Dts vodili pri glasovanju in tako ne more preveriti obrazložitve dokončnega mnenja, ki odloča o tožničinih pravicah.

71. Določilo 18. člena ZSS določa tudi, da mora biti obvestilo o neizbiri kandidata obrazloženo tako, da so navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata. Glede na dejstvo, da vsi kandidati prejmejo mnenje Dts, iz katerega izhaja vsebinsko tudi obvestilo neizbranim kandidatom, bi morala obrazložitev mnenja vsebovati za vsakega neizbranega kandidata tudi razloge za neizbiro. Obrazložitev mnenja in dokončnega mnenja opr. št. Dts 62/2017-73 ne vsebuje razlogov za neizbiro kandidatk. Razlog oziroma obrazložitev za izbiro ene kandidatke ne pomeni avtomatično tudi razloga oziroma obrazložitve za neizbiro drugih kandidatk. Tožnica je namreč glede na oceno državnotožilske službe v primerjavi z drugimi kandidatkama pri večini kriterijev ocenjena boljše; pa še danes, kot pravi, ne ve, kaj je dejanski razlog za njeno neizbiro, ob predpostavki da je Dts res upošteval tudi oceno tožilske službe pri razvrščanju kandidatk v mnenju in dokončnem mnenju. Res pa je, da bi glede na aktualno obrazložitev Dts lahko napisal le, da tožnica nima izkušenj z delom na Vrhovnem državnem tožilstvu.

72. V konkretnem postopku je Dts namreč povzel mnenje generalnega državnega tožilca, ki je v razpisnem postopku dal mnenje, aktualni državni tožilec pa je na seji 11. 7. 2018 razvrstil po ustreznosti kandidatke na tri mesta; 1. tožnico, 2. A.A. in 3. B.B.. Do nobenega od mnenj se Dts v obrazložitvi mnenja ni opredelil; razen če Dts ocenjuje, da pripombi 11 in 12 dokončnega mnenja ustrezata pojmu obrazložitve oziroma jo nadomeščata. S takšnim načinom vodenja izbirnega postopka so bile kršene tožničine pravice, ki mu jih zagotavljata 14. in 22. člen Ustave.

73. Kljub procesnim napakam, ki so bile po oceni tožnice storjene v izbirnem postopku in pri oblikovanju dokončnega mnenja z dne 23. 10. 2018, pa tožnica ocenjuje, da iz vse obstoječe dokumentacije izhaja, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, v posledici tako napravljenega sklepa pa za vrhovno državno tožilko imenovana kandidatka A.A..

74. Po ugotovitvi, da vse kandidatke izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje za vrhovnega državnega tožilca, je Dts pristopil k ocenjevanju kriterijev, ki jih za izbiro in napredovanje sodnika določa 28. člen ZSS. Pri tem je posebej upošteval poklicne izkušnje, zaposlitev na Vrhovnem državnem tožilstvu (ki niso bile razpisni pogoj). Dts je primerjalne prednosti posameznih kandidatk ugotavljal na podlagi predpisanih meril z ocenjevanjem, katera kandidatka glede na svoje izkazane poklicne izkušnje in osebnostne lastnosti v (naj) večji meri ustreza zahtevam in pričakovanjem pri opravljanju funkcije vrhovnega državnega tožilca. Iz obrazložitve mnenja izhaja, da je Dts pri vseh kandidatkah upošteval zadnjo oceno tožilske službe ter razgovore s kandidatkami.

75. Glede merila strokovnega znanja je Dts za vse tri kandidatke zapisal, da je upošteval zadnjo oceno tožilske službe; pri tem je treba ugotoviti, da iz ocene tožilske službe za kandidatko B.B. izhaja, da izpolnjuje pogoje za redno napredovanje, njeno strokovno znanje je ocenjeno kot dobro; za A.A. izhaja, da izpolnjuje pogoje za redno napredovanje, razpolaga z obsežnim in poglobljenim znanjem; za tožnico izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, strokovno znanje je ocenjeno kot nadpovprečno. Ne glede na navedeno je Dts v zvezi z izpolnjevanjem tega indikatorja odločil, da v pozitivni smeri odstopa A.A., saj ni mogoče spregledati, da državnotožilsko službo opravlja na VDT RS in je torej njeno kvalitetno delo na VDT RS že izkazano v praksi. Tožnica pravi, da je bila po merilu strokovnega znanja na prvo mesto postavljena kandidatka zaradi izkušenj, ki jih že ima zaradi dela na VDT RS ter zaradi angažmaja, ki ga izkazuje kot zaposlena na VDT RS. Glede na to, da je tožnica zaposlena na Specializiranem državnem tožilstvu tudi teoretično ne more opravljati del in nalog iz pristojnosti VDT RS, prav tako ne more izkazovati angažmaja z zastopanjem VDT RS. Da je odločitev, ki jo je sprejel Dts, dejansko rezultat dejstva, da izbrana kandidatka že dela na VDT RS, je razvidno tudi iz zapisanega v dokončnem mnenju Dts z dne 23. 10. 2018 na 7 strani: "Do razlik prihaja že po naravi njihovega dosedanjega dela, ki je pomemben predpogoj za uspešno opravljanje funkcije vrhovnega državnega tožilca."

76. Glede merila "delovnih sposobnosti" je Dts zapisal, da je B.B. ocenjena kot dobro; A.A. zavzeto, vestno in skrbno opravlja svoje delo; tožnica pa nadpovprečno. Dts je odločil, da v pozitivno smer nekoliko odstopa tožnica.

77. Glede "sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja" Dts ugotavlja le, da ni mogoč zaključek, da katera izmed kandidatk ne bi bila sposobna logičnega in analitičnega mišljenja. Dodano pa je: "Ne glede na navedeno pa ni zanemarljivo analitično delo, ki ga je A.A. opravila v okviru sodelovanja v projektu F.." Ponovno gre za okoliščino, ki je v celoti povezana z delom in pristojnostmi VDT RS.

78. Glede merila "sposobnosti ustnega in pisnega izražanja" iz mnenja Dts za B.B. izhaja, da je njena sposobnost pisnega in ustnega izražanja dobra; za A.A. izhaja, da strokovna stališča v pisnih izdelkih in govornih nastopih izraža dobro; za tožnico pa je ugotovljeno, da je njena sposobnost pisnega in ustnega izražanja tako v pisnih aktih kot tudi na zaslišanjih in glavnih obravnavah, nadpovprečno kvalitetna. Dts med kandidatkami ni zaznal razlik, ki bi pomembneje vplivale na razvrstitev.

79. Glede merila "opravljanja dodatnega dela" pri izvrševanju državnotožilske funkcije je Dts ocenil, da kandidatka A.A. v tem segmentu očitno odstopa in obrazloži "ni moč spregledati izjemnega angažmaja A.A. pri delu na VDT RS"

80. Pri obravnavi merila "osebne lastnosti, socialne veščine, odnos do sodelavcev in drugih strank v postopku, predstavnikov drugih organov" je Dts ugotovil, da so to indikatorji, ki jih izpolnjujejo vse kandidatke.

81. Sklepno je Dts zaključil, da je A.A. najprimernejša kandidatka za imenovanje na funkcijo vrhovnega državnega tožilca, saj je z dosedanjim delom in strokovnim udejstvovanjem pridobila veliko strokovnega znanja in praktičnih izkušenj potrebnih za uspešno in kvalitetno opravljanje te funkcije, kar vse je že izkazano tudi v praksi. Ob tem zapisu pa Dts da bi se izognil očitnemu, poskuša to sanirati z zapisom v pripombah št. 10 ter pojasni, da dejstvo, da A.A. že opravlja službo na VDT RS samo po sebi ne more pomeniti odločilne okoliščine, saj gre v konkretnem postopku, kakor je že podrobno obrazloženo, za izbirni postopek, v katerem je treba vse kandidatke obravnavati enako. Res je: vse kandidatke je potrebno obravnavati enako; vendar ne s črko na papirju. temveč dejansko, v celotnem izbirnem postopku.

82. Po mnenju tožeče stranke je Dts okoliščino, da je izbrana kandidatka že zaposlena na VDT, "kjer si je že pridobila veliko strokovnega znanja in izkušenj", upošteval kot odločilno okoliščino pri odločanju o kandidatki, kar več kot jasno izhaja iz ocene posameznih indikatorjev in sklepnega zaključka obrazložitve.

83. Iz ocen državnotožilske službe, ki jih je Dts upošteval pri odločanju o kandidatkah, je tožnica pri vseh kriterijih ocenjena najbolje med kandidatkami (hitrejše napredovanje, nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposobnosti, sposobnost pisnega in ustnega izražanja nadpovprečno kvalitetna), pa je Dts vseeno pri teh istih kriterijih kandidatki A.A. dal prednost samo zaradi dejstva, da že dela na VDT RS; vse prednosti kandidatke namreč izhajajo iz dela, ki ga opravlja iz pristojnosti VDT RS. Takih izkušenj tožnica in druge kandidatke, ki niso zaposlene na VDT RS, tudi ne morejo imeti. Na mesto vrhovnega državnega tožilca so torej lahko imenovani samo kandidati, ki imajo izkušnje na tem delovnem področju, kar kandidatke, ki niso višje ali vrhovne državne tožilke, in zunanje kandidatke, zagotovo postavlja v neenak položaj in niso obravnavane enako. Ob tem pa je potrebno tudi ugotoviti, da v razpisu niso bile kot razpisni pogoj postavljene delovne izkušnje na področju dela iz pristojnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS.

84. Pri tem je potrebno tudi izpostaviti, da ocene tožilske službe po opravljenem strokovnem pregledu tožilca in po predložitvi poročila pregledovalca sprejema prav Dts in ne kakšen drug organ. V izbirnem postopku torej Dts odloča tudi na podlagi svojih ocen, ki pa, kot bo pojasnjeno spodaj, očitno niso bile upoštevane.

85. Dts se sicer v dokončnem mnenju sklicuje na dejstvo, da gre za popolnoma drugačno sestavo Dts kot pri predhodnih izbirnih postopkih v tem razpisu, vendar je tudi ob sprejemu ocene tožilske službe za tožnico deloval Dts v drugačni sestavi, kot Dts, ki je odločal v razpisnem postopku.

86. Vse to tožnici vzbuja občutek, da so rezultati izbirnega postopka vsakič odvisni od osebnih odločitev članov aktualne sestave Dts in ne od postopkovnih in materialnih pravil, enakopravne obravnave kandidatk in dolžnosti objektivne presoje.

87. Različna sestava Dts ne more opravičevati toliko različnih odločitev in obrazložitev, kot jih lahko zasledimo v tem razpisnem postopku. Določilo 22. člena Ustave zagotavlja tožnici tudi, da morajo sodišča (in vsi državni organi) v enakih primerih odločati enako. Po vpogledu v vsa mnenja in dokončna mnenja Dts v tem konkretnem izbirnem postopku postane jasno, da tožnica ni bila deležna enakopravne in objektivne obravnave. In je tudi ne bo, zaradi dejstva, (da je sedaj že tretjič) izpodbijala odločitev Dts in s tem Vlade. Takšne odločitve so lahko samo arbitrarne, s takšnimi odločitvami pa so nedvomno kršene tožničine Ustavno zagotovljene pravice iz 14. in 22. člena Ustave.

88. Poleg že zgoraj navedenih pripomb na obrazložitev dokončnega mnenja Dts pa je potrebno izpostaviti, da mora obrazložitev dokončnega mnenja vsebovati poleg dejstev, ki izhajajo iz razpisnega gradiva, tudi vse razloge, zaradi katerih so se člani Dts odločili tako, kot so se odločili. Po oceni tožnice zahtevanega kriterija dokončno mnenje in posledično odločba Vlade ne izpolnjujeta.

89. Dvom v upoštevanje 105. člena ZDT-1 je pri tožnici, poleg lastne zaznave ob branju izdanih aktov, vzbudil tudi zapis Dts v dokončnem mnenju 7. 7. 2016; Dts je namreč svojo nalogo, obrazložiti mnenje in odločitev za razvrstitev kandidatk, ocenil kot paradoksalno. Dts v mnenju piše še, da je vsakršna ex post obrazložitev tajnih odločitev kolektivnega organa v bistvu ugibanje o razlogih, zakaj so člani Dts glasovali tako, kot so in kakšno težo so dali posameznim dejavnikom, ki vplivajo na izbiro. Tožnici ni jasno, kaj se je spremenilo, če člani Dts ne glasujejo več tajno, če niso nikjer dokumentirani niti način glasovanja niti razlogi za njihove odločitve. Kot je bilo že predhodno zapisano, izostanek zabeleženega posvetovanja članov Dts, kot ga določa 18. člen ZSS, postavi namreč celoten postopek v popolnoma enako situacijo, kot če bi šlo za tajno glasovanje; nobene zabeležke o posvetovanjih, nobenega mnenja o posameznem kandidatu, ničesar, na podlagi česar bi bilo moč preizkusiti obrazložitev mnenja in razlogov, ki so vodili člane Dts pri glasovanju. Zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, odločbe pa tudi zaradi tega ni moč preizkusiti, saj obrazložitev ne zajema razlogov, ki so člane Dts vodili pri glasovanju.

90. Ne glede na to, da Dts v tretjič ponovljenem izbirnem postopku ni glasoval tajno, ob izostanku upoštevanja določila 18. člena ZSS ni moč preveriti, ali so razlogi, ki so vodili člane Dts pri razvrščanju kandidatk enaki obrazložitvi dokončnega mnenja oz. obrazložitvi večinske volje organa. Predlaga, da naslovno sodišče na podlagi 65. čl. ZUS-1 tožbi ugodi, odloči o stvari in izda sodbo, da se tožbi se ugodi, odločba spremeni tako, da se tožnica imenuje za vrhovno državno tožilko na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije oziroma podrejeno, da naslovno sodišče na podlagi 64. člena ZUS-1 tožbi ugodi in odločba odpravi in se zadeva vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

91. V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da se navedbe tožeče stranke v tožbi nanašajo na postopek pred Dts, pri čemer gre v pretežnem delu za navedbe, katere je tožeča stranka podala že v pripombah z dne 8. 10. 2018 zoper mnenje Dts št. Dts 62/2017-60 z 11. 7. 2018, in do katerih se je Dts ustrezno opredelil v dokončnem mnenju št. Dts 62/2017-73 s 23. 10. 2018. Ne držijo navedbe tožeče stranke, da Dts njenih pripomb ni upošteval. Dts je namreč pripombe obravnaval, pri čemer je odločil, da so le te neutemeljene, kar je tudi obširno obrazložil v dokončnem mnenju s 23.10. 2018. 92. Merila, metode in pravila so procesni predpis, ki se uporablja za oblikovanje mnenja o predlogih za imenovanje v postopkih. Dts je prijave kandidatov, razpisno gradivo in mnenje vodje državnega tožilstva prejel po njihovi uveljavitvi, to je 8. 11. 2016 (15. člen Meril, metod in pravil). Dts je odločal v ponovno ponovljenem postopku, zaradi česar je kot relevanten datum prejema razpisnega gradiva s strani generalnega državnega tožilca Republike Slovenije treba upoštevati datum prejema v ponovno ponovljenem postopku, in sicer 11. 5. 2018, to je po začetku uporabe Meril, metod in pravil. Prav tako tožeča stranka v tožbi ne konkretizira, s čim oziroma z uporabo katere konkretne določbe Meril, metod in pravil naj bi bile kršene njene pravice. Pojasniti je namreč treba, da so Merila, metode in pravila sprejeta na podlagi ZDT-1, pri čemer je za postopanje Dts v tem postopku (npr. oprava razgovorov) obstajala tudi zakonska podlaga (tretji odstavek 32. člena ZDT-1).

93. Kot izhaja iz dokončnega mnenja Dts št. Dts 62/2017-73 z dne 23. 10. 2018 ter iz izpodbijane odločbe, so se člani Dts pred opravljenimi razgovori s prijavljenimi kandidatkami seznanili s celotnim razpisnim gradivom in s prilogami. Iz navedenega je razvidno, da so v dokončnem mnenju s 23. 10. 2018 zgolj posebej izpostavljeni pomembnejši dokumenti za odločitev. Tako je bil tožeči stranki pred podajo pripomb na mnenje z 11. 7. 2018 na njeno zahtevo omogočen vpogled v spis.

94. Dts je sledil napotkom naslovnega sodišča v sodbi opr. št. I U 2868/2017-18 z dne 6. 2. 2018. Iz 19. in 20. točke obrazložitve navedene sodbe namreč izhaja, da je bilo tožeči stranki zaradi nevročitve pripomb druge kandidatke poseženo v njene pravice, saj ji ni bila dana možnost, da bi se do teh pripomb lahko opredelila, pri čemer je Dts tedaj pripombam druge kandidatke sledil in jo je v dokončnem mnenju razvrstil pred tožečo stranko. Upoštevaje zgoraj navedeno odločitev naslovnega sodišča je Dts v poslovniku ustrezno uredil postopek oblikovanja dokončnega mnenja o predlogih za imenovanje. Ob tem tožena stranka zgolj pripominja, da gre v Poslovniku Dts za ekstenzivno razlago zakonskih določb. Zakonodajalec je namreč jasno in izrecno sledil cilju čim hitrejše izpeljave postopka, saj je z določitvijo kratkega 8 (osem) dnevnega roka za oblikovanje dokončnega mnenja Dts izrecno zamejil obseg načela kontradiktornosti, in sicer na način, ki sploh ne predvideva možnosti kandidatov, da se izjasnijo do pripomb.

95. Tožena stranka pa izrecno poudarja, da v konkretni zadevi ne gre za enak položaj, kot je bil predmet presoje naslovnega sodišča v sodbi s 6. 2. 2018. Kot že pojasnjeno, je Dts pripombe tožeče stranke (drugo razvrščene kandidatke) kot tudi pripombe B.B. (tretje razvrščene kandidatke) zoper mnenje z 11. 7. 2018 obravnaval na 19. redni seji, ki je potekala 23. 10. 2018. Dts je odločil, da so pripombe obeh kandidatk neutemeljene, zaradi česar na samo razvrstitev kandidatk, kar v tožbi priznava tudi tožeča stranka, in s tem na njihov pravni položaj, niso imele nikakršnega vpliva. Zato tudi morebitna izjasnitev tožeče stranke v zvezi s pripombami B.B. (to je kandidatke, ki je bila v mnenju z 11. 7. 2018 in v dokončnem mnenju s 23. 10. 2018 razvrščena za tožečo stranko) na samo odločitev Dts in s tem tudi na njeno razvrstitev ne bi mogla vplivati. Prav tako pa je treba izpostaviti, da tožeča stranka v tožbi, kljub temu da so ji bile pripombe B.B. vročene skupaj z dokončnim mnenjem s 23. 10. 2018, kar navaja tudi sama, ni podala nobenih konkretnih navedb, v čem so pripombe B.B. vplivale na njen pravni položaj, temveč samo pavšalno in neutemeljeno zatrjuje procesne kršitve.

96. Glasovanje Dts v postopku ni bilo tajno. Ne glede na to pa je treba upoštevati, da so v skladu s 13. členom Poslovnika Dts seje za javnost praviloma zaprte.

97. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZUP se v zapisnik o posvetovanju in glasovanju poleg podatkov o osebni sestavi kolegijskega organa vpišejo zadeva, za katero gre, in kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno, poleg tega pa tudi morebitna posebna mnenja. Upoštevaje vsebino zapisnikov 14. in 19. seje Dts, ki sta potekali 11. 7. 2018 in 23. 10. 2018, je treba poudariti, da vsebujeta vse zakonsko zahtevane sestavine zapisnika o posvetovanju in glasovanju, med drugim tudi to, koliko podpor je prejela posamezna kandidatka in s kolikšnim številom glasov so člani odločili o predmetni razvrstitvi. Pri tem je treba še poudariti, da mnenje oblikuje Dts kot kolegijski organ, kar pomeni, da dokončno mnenje predstavlja voljo organa kot celote, in ne volje posameznega člana, kot v primeru odločanja sodišča v senatih, kar pomeni, da so trditve tožeče stranke o tem, da bi o razpravi in o glasovanju morali obstajati zapisniki oziroma še več, magnetogrami, iz katerih bi izhajalo, kaj je povedal posamezni član oziroma kako je glasoval, neutemeljeni.

98. V postopkih izbire sodnikov Sodni svet kot Dts primerljiv "sui generis" organ ne razvršča kandidatov po njihovi ustreznosti, temveč izbere zgolj tolikšno število kandidatov, kot je razpisanih prostih sodniških mest, medtem ko neizbrane kandidate o neizbiri obvesti s posebnim aktom, v katerem so navedeni tudi razlogi za njegovo neizbiro. Postopek imenovanja državnih tožilcev je v ZDT-1 urejen drugače, saj Dts v mnenju vse kandidate razvrsti glede na njihovo ustreznost in ne izbere le enega kandidata za posamezno razpisano prosto mesto. Ker pa ima razvrstitev kandidata s strani Dts na prvo mesto v praksi praviloma enak učinek kot izbira kandidata s strani Sodnega sveta, pa tožena stranka tako kot že Dts v dokončnem mnenju s 23. 10. 2018 dodatno pojasnjuje, da že iz same obrazložitve (dokončnega) mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev, v kateri je opravljena primerjava izpolnjevanja posameznih kriterijev in indikatorjev s strani kandidatov in na podlagi katere je opravljena končna razvrstitev kandidatov, izhajajo tako razlogi za razvrstitev ("izbiro") prvo razvrščenega kandidata kot tudi razlog za razvrstitev preostalih kandidatov. Ob tem se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 333/2015 z 21. 7. 2016. 99. Dts se je do mnenja Generalnega državnega tožilca Republike Slovenije opredelil v dokončnem mnenju s 23. 10. 2018, in sicer na 14. in 15. strani.

100. Dts je primerljiv "sui generis" organ Sodnemu svetu. Zato je tudi za Dts treba smiselno upoštevati prakso sodišča, iz katere izhaja tako položaj kot tudi narava odločanja Sodnega sveta ter iz katere jasno izhaja, da Sodnega sveta (in posledično tudi Dts) ni mogoče enačiti s "klasičnim" državnim upravnim organom, ki v okviru pooblastil izvaja upravno funkcijo. Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da kandidati v zvezi z uresničevanjem ustavne pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave Republike Slovenije v postopku nimajo pravice do izbire, temveč le pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi potegujejo za zasedbo prostega mesta. Nadalje je treba izpostaviti, da gre v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri izbiri najprimernejšega kandidata za odločitev, ki temelji na diskreciji Dts, ki je z zakonom po vsebini omejena na upoštevanje predpisanih kriterijev. Izbira pa mora biti ustrezno obrazložena tako, da je mogoče preizkusiti, ali je bila sprejeta v navedenih okvirih ter da ni očitno nerazumna in da ni arbitrarna ali diskriminatorna. Za neutemeljene se torej izkažejo trditve tožeče stranke o tem, da naj bi šlo v postopku pred Dts za diskriminatorno obravnavno. Dts je namreč za vse kandidatke uporabil isti selekcijski metodi.

101. Enako pa velja tudi glede vrednotenja izkušenj prvo razvrščene kandidatke na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije. Predmet tega postopka je namreč imenovanje vrhovnega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije in ne na katerem drugem državnem tožilstvu. Že zaradi navedenega je bilo po sami naravi stvari logično in nujno opraviti presojo, katera izmed kandidatk ima največ znanja in izkušenj za opravljanje te funkcije. Hkrati pa bi neupoštevanje bogatih izkušenj prvo razvrščene kandidatke v zadevah iz pristojnosti Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije imelo za posledico neenakopravno obravnavo slednje, saj velik del njenih delovnih izkušenj ne bi bil upoštevan zgolj zaradi dejstva, ker državnotožilsko funkcijo že opravlja na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije. Kot to izhaja iz dokončnega mnenja s 23. 10. 2018, tožena stranka poudarja, da za samo odločitev Dts ni bilo bistveno samo dejstvo, da prvo razvrščena kandidatka opravlja državnotožilsko službo na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, temveč izpolnjevanje zakonsko predpisanih kriterijev, pri presoji katerih so bile upoštevane njene izkušnje, znanje in nesporna kvaliteta že opravljenega dela tudi iz pristojnosti tega državnega tožilstva.

102. V nadaljevanju odgovora se sklicuje na določbo 33. člena ZDT-1. V ponovno ponovljenem postopku ministrica za pravosodje glede na postopek oblikovanja in vsebino dokončnega mnenja Dts št. 62/2017-73 s 23. 10. 2018 ni našla razlogov, ki bi utemeljevali postopanje po drugem odstavku 33. člena ZDT-1. Dts je že v postopku oblikovanja dokončnega mnenja odločil z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Ministrica za pravosodje je zato sledila mnenju Dts in je Vladi Republike Slovenije podala predlog za imenovanje prvo razvrščene kandidatke. Naslovnemu sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

103. V odgovoru z dne 18. 4. 2019 na odgovor tožene stranke tožnica vztraja, da Dts pripomb tožnice ni upošteval, pripombe tožnice niso vplivale na odločitev in zaključke Dts, jih je pa ta obravnaval in odločil, da so neutemeljene. Tožnica vztraja pri trditvi, da Merila v času razpisa še niso bila sprejeta in jih torej ni mogoče uporabiti v razpisnem postopku, ki teče na podlagi razpisa objavljenega v Uradnem listu RS, št. 84/2015 z dne 6. 11. 2015, na podlagi katerega je Dts s kandidatkami, torej tudi s tožnico, opravil v prvem izbirnem postopku razgovore na 54. seji dne 6. 4. 2016. Torej je najkasneje 6. 4. 2016 Dts že razpolagal z vso zahtevano in potrebno dokumentacijo, ki se je nanašala na kandidatke, ki so se prijavile na razpis.

104. Tožnica v celoti vztraja pri navedbah o načinu odločanja Dts, o tajnem/javnem glasovanju in dokumentiranju odločanja. Navedbe tožene stranke pa v odgovoru ne gredo dlje od stalnega sklicevanja na kolegijski organ. Res, da dokončno mnenje predstavlja odločitev Dts, vendar pa se do te odločitve pride z upoštevanjem mnenja vsakega posameznega člana, kot to določa tudi poslovnik Dts v 24. členu. Po razpravi člani, upoštevaje ugotovitve, ki temeljijo na razpisnem gradivu, mnenje vodje, morebitnih preizkusih in morebitnih razgovorih ter upoštevaje stališča izražena v razpravi, najprej oblikujejo predlog mnenja o predlogih za imenovanje z razvrstitvijo kandidatov glede na oceno primernost za imenovanje. Iz določila 24. člena Poslovnika Dts torej jasno izhaja, da je mnenje izoblikovano upoštevaje stališča izražena v razpravi, pri tem pa ne obstaja nikakršen zapis, da bi bilo možno naknadno preizkusiti obrazložitev mnenja in razloge, ki so vodili člane Dts pri glasovanju. Ob tem tožena stranka še navaja, da gre v skladu s sodno prakso pri izbiri najprimernejšega kandidata za odločitev, ki temelji na diskreciji Dts; kljub temu pa mora biti izbira, s čimer se strinja tudi tožena stranka, obrazložena tako, da je mogoče preizkusiti, da je bila sprejeta upoštevaje predpisane kriterije, ter da ni očitno nerazumna in da ni arbitrarna ali diskriminatorna.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

105. Tožba ni utemeljena.

106. Tožnica, ki ima naziv okrožna državna tožilka svétnica, kar med strankama ni sporno, v tem upravnem sporu uveljavlja sodno varstvo pravice do napredovanja, kajti z nastopom državnotožilske službe pridobi državni tožilec pravico do napredovanja "v skladu s pogoji, ki jih določa ZDT-1" (prvi odstavek 37. člena ZDT-1) in med zakonsko predvidenimi napredovanji je tudi napredovanje v višji državnotožilski naziv (druga alineja drugega odstavka 37. člena ZDT-1), ob smiselni uporabi 27. člena ZSS, če ZDT-1 ne določa drugače (osmi odstavek 37. člena ZDT-1)6. Dejstvo, ki je izven sfere avtonomne volje (izbire) tožnice, da lahko v takem postopku sodeluje tudi t.i. "zunanji" kandidat oziroma kandidatka, ki ni tožilka, ne vpliva na opredelitev statusa pravice, ki jo v tem postopku varuje tožnica, ki se je prijavila na javni razpis prostega mesta vrhovnega državnega tožilca (Uradni list RS, št. 84 z dne 6. 11. 2015), kot državna tožilka, in ki ima pravico do napredovanja v skladu z zakonom in Ustavo.

107. V predmetni zadevi gre torej za zakonsko pravico, ki jo varuje tudi prvi odstavek 6. člena ZDT-1, in ki določa, da je državnemu tožilcu "zagotovljena" med drugim tudi "pravica do napredovanja" in "nikomur ni dovoljeno posegati vanjo, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni z zakonom." Tožnica s tožbo na podlagi 1., 2. in 3. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 primarno uveljavlja, da Upravno sodišče odloči o napredovanju. Podrejeno pa tožnica uveljavlja, naj sodišče izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje. V obeh primerih od sodišča uveljavlja varstvo njene materialne zakonske pravice do napredovanja tudi preko procesnega vidika, pri čemer se sklicuje na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave7 in 14. člena Ustave. Tožnica v delu tožbe zatrjuje, da je bila prizadeta stranka v tem upravnem sporu izbrana, ker je že zaposlena na Vrhovnem državnem tožilstvu, kar sicer ni bil razpisni pogoj. Vendar sodišče v tožbi ne zaznava dovolj argumentov v smeri, da tožnica uveljavlja nedopustno diskrimininacijo na določeni osebni okoliščini, zato njene tožbe ni obravnavalo tudi po določbah Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja ter prvem odstavku 14. člena Ustave.8

108. Tožba ima sicer v tem primeru in glede na primerljivo sodno prakso svoj materialno-pravni izraz ne samo v zakonski pravici do napredovanja, ampak tudi v ustavni pravici, da pod enakimi pogoji kot druge kandidatke sodeluje in se poteguje za dostop do razpisanega delovnega mesta (tretji odstavek 49. člena Ustave).9 Vendar pa se tožnica v tožbi ne sklicuje in ne uveljavlja izrecno varstva pravice do učinkovitega sodnega varstva pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave. Kljub temu, da je tožba osredotočena na varstvo pravice do enakega varstva pravic in izjave stranke v upravnem postopku pa sodišče poleg določila tretjega odstavka 49. člena Ustave tudi ni spregledalo dejstva,10 da gre v predmetni zadevi za napredovanje na mesto vrhovne državne tožilke, kar pomeni, da gre za eno izmed najbolj izpostavljenih funkcij v zvezi s pregonom storilcev kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji, pri čemer je dovolj splošno znano, da je tožnica, kot okrožna državna tožilka svétnica in dolgoletna članica Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ena najbolj javno izpostavljenih tožilk v državi, kar je izpostavil Dts tudi v dokončnem mnenju z dne 30. 8. 2017.11 Zato sodišče ne more ignorirati sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), po kateri pravosodni funkcionarji v tovrstnih postopkih lahko varujejo tudi pravico do profesionalnega ugleda iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).12 Ker tožnica varstva te pravice izrecno ne uveljavlja,13 je Upravno sodišče v presoji zakonitosti izpodbijanega akta ex officio pazilo, da sodna presoja v tej zadevi ni v nasprotju z sodno prakso ESČP v zvezi z 6. in 8. členom EKČP v zadevah imenovanj visokih pravosodnih funkcionarjev.

Vprašanje sodne pristojnosti v predmetnem upravnem sporu:

109. ZDT-1 nima izrecne določbe, ki bi tožnici dala pravico do dostopa do sodnega varstva zoper izpodbijani akt Vlade. Vendar, ker mora sodišče zagotavljati sodno varstvo tožničine pravice na podlagi 23. člena Ustave v zvezi z njeno zakonsko pravico do napredovanja, Upravno sodišče ugotavlja, da ima tožnica dostop do sodnega varstva v tem sporu preko določbe osmega odstavka 37. člena ZDT-1. Po tem določilu, če ZDT-1 ne določa drugače, se glede napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo.14 Zakon o sodniški službi (ZSS, Uradni list RS št. 19/1994 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) pa v določbi člena 21a, ki ureja vročanje odločbe Sodnega sveta o imenovanju kandidatom, ki so se prijavili na razpisano mesto, pravi, "če je sprožen upravni spor, mora pristojno sodišče odločiti najpozneje v tridesetih dneh." Na tej podlagi ima tudi tožnica pravico, da sproži upravni spor zoper izpodbijani akt Vlade pred pristojnim sodiščem.15

110. Pred začetkom uporabe Zakona o sodnem svetu (ZSSve, Uradni list RS, št. 23/2017), to je pred novembrom 2017, je bilo Upravno sodišče RS pristojno za upravne spor zoper odločbe o imenovanju oziroma napredovanju sodnikov. Z uveljavitvijo ZSSve pa je zakonodajalec to pristojnost prenesel iz Upravnega sodišča na Vrhovno sodišče. Razlog za to spremembo, ki je edini nekako razviden iz Predloga zakona o sodnem svetu, je ta, da bo o zadevah "že takoj odločalo najvišje sodišče v državi in to v senatu petih sodnikov" in bo tako njegova odločitev postala "pravnomočna in zoper njo ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva ali zahteve za revizijo."16 Glede na to, da je tudi sodba Upravnega sodišča v zvezi z aktom Sodnega sveta o izbiri sodnika po ZSS (in pred uveljavitvijo ZSSve) postala pravnomočna, zoper katero ni bilo rednega pravnega sredstva, se zdi, da je bil legitimen namen zakonodajalca za spremembo pristojnosti zgolj v tem, da revizija ni več dopustna, ali pa v nečem drugem - morda v tem, da namesto senata treh sodnikov (Upravno sodišče) odloča senat petih sodnikov (Vrhovno sodišče). Podobno verjeten namen zakonodajalca je morda tudi v tem, da je zakonodajalec ciljal na večjo "pravico do prostega preudarka (diskrecije)" Sodnega sveta, saj je v obrazložiti predloga zakona poudarjeno, da je upravni spor pri izvolitvah v sodniško funkcijo in postopku imenovanja (pod)predsednikov sodišč omejen na izpolnjevaje predpisanih pogojev za izvolitev v funkcijo ter zakonitost postopka.17 To pa je nova določba glede na prejšnjo ureditev upravnega spora in sodno prakso Upravnega sodišča v zadevah izvolitev sodnikov v sodniško funkcijo ter v zadevah imenovanja (pod)predsednikov sodišč.18

111. Predlog te nove ureditve je bil dejansko tudi sprejet (36. člen ZSSvet). Določilo 35. člena ZSSvet pa vsebuje tudi določbo, da morajo biti odločitve sodnega sveta o "pravicah /.../ kot so odločitve o izvolitvi, imenovanju, napredovanju /.../ na položaj /.../ obrazložene /.../" (prvi odstavek 35. člena ZSSvet). Tudi v tem upravnem sporu, ko gre za imenovanje vrhovne državne tožilke, je namreč eno od dveh ključnih vprašanj tega spora v tem, ali dokončno mnenje Dts, na katerem temelji izpodbijani akt Vlade, vsaj v minimalni meri zadovoljuje zakonske in ustavne kriterije obrazloženosti odločitve o izbiri kandidatke, tako da do nezakonitega posega v pravico iz 22. člena Ustave ni prišlo. Nenazadnje je v tem celotnem postopku, kjer je bilo izdanih 7 strokovnih mnenj o razvrstitvah štirih kandidatk, sam Dts v mnenju z dne 30. 8. 2017 ugotovil, da je bilo mnenje Dts z dne 7. 6. 2017 arbitrarno, ker je bilo brez vsebinske podlage in brez utemeljenega razloga drugačno kot predhodno mnenje z dne 7. 7. 2016. 112. Vendar pa se v tem upravnem sporu najprej postavlja vprašanje, ali je Upravno sodišče glede na ZSSvet sploh pristojno za predmetni upravni spor ali pa je pristojno Vrhovno sodišče. Upoštevajoč sistematično in jezikovno metodo razlage predpisov po mnenju Upravnega sodišča uvedba ZSSvet nima vpliva na spremembo pristojnosti sodišča, ko gre za napredovanje oziroma imenovanje državnega tožilca na mesto vrhovnega državnega tožilca, kajti zakonodajalec ni vzpostavil potrebne zakonske zveze med ZDT-1 in ZSSvet (vključno s prehodnimi določbami) v tem smislu, da bi se tudi za Dts smiselno uporabljale določbe o pravnih sredstvih po ZSSvet. Zato za obravnavani primer velja, da je po 21.a členu ZSS v zvezi z osmim odstavkom 37. člena ZDt-1 za obravnavo tožbe tožeče stranke pristojno Upravno sodišče in ne Vrhovno sodišče. Takšno stališče je implicitno zavzelo Upravno sodišče tudi v sodbi v zadevi I U 2868/2017-18 z dne 6. 2. 2018. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno, je sodišče sprejelo tožbo tožnice v vsebinsko obravnavo.

Obravnava treh tožbenih ugovorov, ki so očitno neutemeljeni:

113. Merila Dts 5/15-12 z dne 27. 10. 2016 (v nadaljevanju: Merila/2016) so začela veljati 8. 11. 2016 (15. člen Meril/2016). Sprejeta so bila na podlagi petega odstavka 32. člena ZDT-1 (in petnajste alineje prvega odstavka 102. člena ZDT-1 ter drugega odstavka 14. člena Poslovnika). Določilo petega odstavka 32. člena ZDT-1 pravi, da merila in metode za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov "iz tretjega odstavka tega člena" sprejme Dts. Določilo tretjega odstavka 32. člena ZDT-1 pa med drugim pravi, da "na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na razpisnem gradivu in mnenju vodje državnega tožilstva, lahko Dts opravi preizkuse strokovnega znanja /.../, ki so potrebni za opravljanje državno tožilske službe in oblikuje mnenje o predlogih za imenovanje." To pomeni, da odločilen čas za uporabo in veljavnost Meril/2016 ni datum objave ali izteka razpisa niti datum prijave tožnice, ali čas, ko je Dts razpolagal z vso pravno relevantno dokumentacijo, kot zmotno navaja tožnica, ampak čas, ko Dts izda mnenje, v katerem tudi utemelji razloge za razvrstitev. V konkretni zadevi sta bili zadnji mnenji izdani dne 11. 7. 2018 in dne 30. 10. 2018, in na zadnje omenjeni datum so člani Dts tudi glasovali o razvrščanju kandidatk, Merila/2016 pa so začela veljati že 8. 11. 2016. Ob smiselni uporabi določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)19 mora organ pri javno-pravnem odločanju uporabiti predpis, ki velja v času odločanja tega organa (6. člen ZUP). Zato je ta prvi tožbeni ugovor neutemeljen tako z vidika 22. člena Ustave, ker v to procesno pravico ni bilo poseženo, kot tudi z vidika prvega odstavka 155. člena Ustave, saj Merila/2016 niso imela učinka za nazaj.

114. Nadalje je tožena stranka v odgovoru na tožbo in tudi v dokončnem mnenju z dne 30. 10. 2018 dovolj prepričljivo pojasnila, da so se člani Dts seznanili z vsem gradivom v predmetni zadevi; dejstvo, da je organ ponekod izpostavljal določene dokumente, ne pomeni in tudi nobeni podatki v spisu ne kažejo, da se člani niso mogli, če so se hoteli, seznaniti z vsem gradivom. Tudi v tem elementu ni šlo za poseg v pravico iz 22. člena Ustave, kar sicer uveljavlja tožnica v tožbi.

115. Tožena stranka ne oporeka dejstvu, da tožnici ni poslala v izjasnitev pripomb kandidatke B. B. z dne 4. 10. 2018 na mnenje Dts z dne 11. 7. 2018, ampak je tožena stranka tožnici poslala dokončno mnenje Dts skupaj s pripombami B.B., pri čemer se je Dts do pripomb B.B. opredelil v dokončnem mnenju. Na podlagi pripomb B.B. ni prišlo do nobene spremembe v razvrstitvi kandidatk med prvim mnenjem in dokončnim mnenjem, tožnica pa ne utemeljuje konkretno, kaj v pripombah B.B. se je nanašalo na tožnico in kar bi lahko vplivalo na končno razvrstitev tožnice, če bi tožnica dobila možnost, da se izreče o teh pripombah pred izdajo dokončnega mnenja. Zato sodišče nima zadostne trditvene podlage, ki bi jo morala izpolniti tožnica, da bi sodišče lahko presodilo, ali je prišlo do nesorazmernega posega v pravico do izjave v smislu, da bi tožnica učinkovito lahko branila svoje interese v postopku pred izdajo izpodbijanega akta. Poleg tega tožnica v tožbi ne pojasnjuje, zakaj ne bi mogla ugovarjati glede obravnavane procesne pomanjkljivosti po prejemu dokončnega mnenja z dne 23. 10. 2018 in pripomb B.B., kajti tožena stranka je izpodbijani akt izdala precej po izdaji dokončnega mnenja Dts in sicer dne 14. 2. 2019.20Glede na sodbo Upravnega sodišča z dne 24. 1. 2017 (I U 1707/2016-18) je bila z možnimi posledicami neseznanjenja kandidatke s pripombami druge kandidatke seznanjena v času prejema dokončnega mnenja z dne 23. 10. 2018. 116. Ker pravica do izjave ni absolutna pravica, sodišče glede na argumentacijo tožnice v tožbi z vidika 22. člena Ustave dodaja tudi, da sklicevanje tožnice na razlago pravice iz 22. člena Ustave in Komentarja Ustave Republike Slovenije in sicer na strani 239 (izdaja iz leta 2010), pomeni, da se tožnica verjetno sklicuje na stališče Janeza Čebulja v prvi točki tega komentarja. Na navedenem mestu avtor komentarja pravi, da če Ustavno sodišče pri presoji ustavne pritožbe ugotovi, da je bila v postopku pravica do enakega varstva pravic kršena, Ustavno sodišče odločitev, izdano v takšnem postopku, razveljavi oziroma odpravi, pri tem pa ne ugotavlja, ali je kršitev te pravice imela vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.21 Avtor komentarja pri tem ne navaja nobenega konkretnega vira iz sodne prakse Ustavnega sodišča, da bi sodišče lahko preverilo, ali gre za primerljivi zadevi, vsekakor pa Upravno sodišče v tej zadevi, kot izhaja iz zgornje obrazložitve, ni ugotovilo, da je do "kršitve" pravice do izjave v navedenem elementu prišlo zaradi (nezakonitega) posega v pravico do izjave oziroma enakega varstva pravic.

117. Sklicevanje na sodno odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-6/15-23 pa je premalo primerljivo s predmetno zadevo, kajti v zadevi U-I-6/15-23 je šlo za to, da je po ugotovitvi Ustavnega sodišča izvenobravnavni senat napačno odločil, da kontradiktornost v zvezi z izvajanjem Zakona o premoženju nezakonitega izvora ni bila kršena, če pritožnici pred odločitvijo o ugovoru ni bilo vročeno mnenje Specializiranega državnega tožilstva, na katerega je preiskovalni sodnik tudi oprl svojo odločitev.22 Gre za bistveno različno intenzivnost ravnanja oblastvenega organa v zvezi s pravico stranke do izjave, ki jo je Ustavno sodišče zaščitilo v kontekstu varstva dostojanstva, da oseba ni bila zgolj objekt pravnega postopka. Ker v obravnavanem primeru tožnica v izjasnitev ni prejela pripomb B.B. pred izdajo dokončnega mnenja v okoliščinah, ki so omenjene v predhodnih odstavkih te sodbe, po mnenju sodišča ne gre za poseg v pravico do osebnega dostojanstva in ne gre za to, da je bila tožnica zaradi navedenega zgolj objekt postopka, glede na njeno siceršnjo aktivno udeležbo in seznanjenost z relevantnimi dejstvi v fazi izbirnega postopka pred posvetovanjem in glasovanjem o dokončnem mnenju Dts. Problem v zvezi z neseznanitvijo tožnice s pripombami B.B. sodišče vidi v tem, da iz zapisnika o dokončnem mnenju ni razvidno nikakršno posvetovanje Dts o tem, da oziroma zakaj pripombe tožnice niti pripombe B.B. ne vplivajo na dokončno mnenje, čeprav gre za pomembno fazo izbirnega postopka. Vendar pa tega tožnica v tožbi ne uveljavlja. V zvezi z vodenjem zapisnika o posvetovanju ima tožnica drug tožbeni ugovor z vidika (ne)zakonitosti posega v pravico do izjave oziroma enakega varstva pravic, ki pa ga sodišče obravnava v zadnjem razdelku te sodbe.

118. Na naslednji tožbeni ugovor, da ni jasno, ali je bilo glasovanje tajno ali javno, tožnica sama odgovarja v tožbi, ko ugotavlja, da je Dts na to pripombo tožnice odgovoril, da glasovanje ni bilo tajno. V nadaljevanju pa se tožnica sklicuje na kršitev 18. člena ZSS, kar pa se že nanaša na enega od dveh bistvenih delov tožbe, ki pa ga sodišče, kot že rečeno, obravnava v zadnjem razdelku te sodbe.

Obravnava tožbenega ugovora glede neobrazloženosti dokončnega mnenja Dts z dne 23. 10. 2018, na katerem temelji izpodbijani akt Vlade RS in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja:

119. Tožbeni ugovor o nezadostni obrazložitvi izpodbijanega akta oziroma nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju ima več samostojnih elementov, ki jih bo sodišče obravnavalo po posameznih razdelkih in po vrsti, kot si sledijo relevantne določbe v ZDT-1. a.) Obravnava vprašanja ali izrek odločbe o imenovanju državne tožilke lahko hkrati pomeni tudi akt, s katerim je zavrnjena kandidatura neizbrane kandidatke v razpisnem postopku:

120. Po določbi prvega odstavka 34. člena ZDT-1 državne tožilce imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra. O napredovanju v naziv vrhovni državni tožilec pa odloča Vlada RS na predlog Dts. Izpodbijani akt se v izreku glasi: "A.A. /.../ se imenuje za vrhovno državno tožilko na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije". Omenjena je bila pred imenovanjem že tožilka, torej je za imenovano, ki je prizadeta stranka v tem upravnem sporu, in tudi za tožnico izpodbijana odločitev Vlade RS odločitev o napredovanju; to pa je odločitev po četrtem odstavku 37. člena ZDT-1. 121. Čeprav tožena stranka o tožničini vlogi za kandidaturo na mesto vrhovne državne tožilke v izpodbijanem aktu izrecno sploh ni odločila, pa Upravno sodišče meni, da lahko mutatis mutandis sledi sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi z imenovanjem vrhovnih sodnikov, po kateri odločitev o izbiri določenega kandidata za sodnika ter obvestilo o neizbiri drugega kandidata "pomenita celoto, saj je z izbiro posameznega kandidata po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov."23 Tudi v obravnavanem primeru gre za to, da je določena obrazložitev v aktu o imenovanju izbrane kandidatke, določena obrazložitev pa se nahaja v dokončnem mnenju Dts. Kajti tožena stranka ni v izpodbijani akt povzela celotne bistvene vsebine odločitve Dts o izbiri. Zato Upravno sodišče tudi v tej zadevi lahko (mutatis mutandis) sledi praksi Vrhovnega sodišča, da izpodbijani akt Vlade o imenovanju prizadete stranke pomeni hkrati tudi akt o zavrnitvi vloge oziroma o neimenovanju tožnice, ki ga tožnica lahko izpodbija v upravnem sporu, pri čemer pa akt Vlade in dokončno mnenje Dts tvorita povezano celoto. V tem smislu ne gre za poseg v pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Tega tožnica niti ne zatrjuje v tem smislu, da o njeni neizbiri izrecno sploh ni bilo odločeno oziroma da ji je zaradi tega dejstva poseženo v pravico do učinkovitega sodnega varstva. Zato sodišče ni imelo zadostne trditvene podlage za presojo, ali gre za poseg v učinkovito sodno varstvo, ki bi ga bilo treba presojati z vidika načela sorazmernosti. Vendar pa interpretacija, da izrek o imenovanju določene kandidatke pomeni hkrati tudi odločitev o zavrnitvi vloge oziroma kandidature neizbrane kandidatke, ne pomeni hkrati tudi interpretacije, da razlogi za imenovanje izbrane kandidatke po ZDT-1 nujno in v vsakem primeru pomenijo hkrati razloge za zavrnitev kandidature neizbrane kandidatke. O tem se sodišče za okoliščine konkretnega primera izreka v razdelku d.) te sodbe.

b.) Presoja zakonitosti obrazložitve izpodbijanega akta z vidika upoštevanja mnenja vodje državnega tožilstva:

122. Po določbi 28. člena ZDT-1, po kateri se v postopku imenovanja, kolikor ZDT-1 ne določa drugače, glede oblikovanja mnenja in predlaganja državnih tožilcev "smiselno" uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika. To isto velja tudi za postopek napredovanja državnih tožilcev, v katerem se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodniški službi tudi glede kriterijev za izbiro in napredovanje ter ocenjevanje dela državnih tožilcev (osmi odstavek 37. člena ZDT-1). Za postopek imenovanja vrhovne državne tožilke pa je določba petega odstavka 30. člena ZDT-1 specialna določba, po kateri ministrstvo podatke iz prejšnjih odstavkov pridobi za "namene oblikovanja mnenja o ustreznosti kandidatov na razpisano mesto." Gre za določbo, ki še ne pojasnjuje nič konkretnega, v kolikšni meri morata biti odločba Vlade o imenovanju oziroma dokončno mnenje Dts obrazložena oziroma kaj mora takšna obrazložitev vsaj minimalno obsegati tudi upoštevajoč mnenje vodje državnega tožilstva.

123. Prva določba v tem procesu, ki določa, da mora biti mnenje o kandidatkah obrazloženo, je določba prvega odstavka 31. člena ZDT-1, po kateri mora biti mnenje vodje državnega tožilstva in sicer "o ustreznosti vsakega kandidata obrazloženo, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz zakona, ki se uporablja za izbiro in napredovanje državnega tožilca". Iz te določbe torej izhaja, da se mora obrazložitev vodje državnega tožilstva nanašati na zakonske kriterije za izbiro in napredovanje in da mora mnenje vodje vsebovati obrazložitev o ustreznosti vsakega kandidata. Na mnenje vodje lahko kandidat poda "obrazložene pripombe" (prvi odstavek 31. člena ZDT-1). Po prejemu pripomb vodja državnega tožilstva oblikuje dokončno mnenje, ki ga pošlje Dts (drugi odstavek 31. člena ZDT-1). Tudi to dokončno mnenje mora biti obrazloženo, saj tretji odstavek istega člena določa, da mora obrazloženo mnenje o "ustreznosti kandidatov" med drugim zajemati tudi "oceno o strokovnem znanju, drugih sposobnostih in izkušnjah, ki se zahtevajo za opravljanje državnotožilske službe." Če vodja izkoristi možnost in navede, katere kandidate šteje kot najustreznejše, "mora to obrazložiti" (četrti odstavek 31. člena ZDT-1).

124. Ker imajo v prejšnjem odstavku te sodbe določbe o načinu in vsebini podajanja mnenja vodje državnega tožilstva močan poudarek ne samo na tem, da mora biti mnenje vodje obrazloženo, tudi upoštevajoč pripombe kandidatov, ampak je v tretjem odstavku člena 31 ZDT-1 predpisano tudi, kaj mora obrazložitev zajemati, je treba določbo drugega odstavka 32. člena ZDT-1 razlagati in uporabiti na specifičen način in sicer tako, kot to (implicitno) izhaja iz dokončnega mnenja Dts. Določba drugega odstavka 31. člena ZDT-1, po kateri Dts ni vezan na mnenje vodje državnega tožilstva, pomeni sicer to, da Dts ni vezan na mnenje vodje; vendar pa to ne pomeni, da Dts ni treba, da mnenje vodje tožilstva obravnava in vključi v svojo odločitev. Bolj kot je mnenje vodje državnega tožilstva obrazloženo, natančno, celovito, vseobsegajoče, tehtno, manjša je možnost, da Dts s šibko obrazložitvijo zadosti sodnemu testu zaščite pred arbitrarnostjo. Prvo mnenje Dts se namreč vroča tudi vodji državnega tožilstva, ki ima možnost podati obrazložene pripombe k mnenju. Če bi namreč določba o nevezanosti Dts na mnenje vodje pomenila, da Dts ni treba, da se kakor koli opredeli do mnenja vodje državnega tožilstva, potem bi bile vse zgoraj navedene določbe, ki jih je zakonodajalec brez dvoma z določenim namenom vključil v zakon, povsem brez pomena. Takšna razlaga ZDT-1 bi bila napačna.

125. V obravnavani zadevi je Dts v mnenju z dne 11. 7. 2018 v opombi št. 11 omenil, da je vodja državnega tožilstva kandidatke razvrstil po vrstnem redu 1. tožnica, 2. A.A., 3. B.B.. To isto je Dts omenil tudi v dokončnem mnenju z dne 23. 10. 2018 in sicer v opombi št. 15. Poleg tega pa je v opombi št. 16 navedel, da je Dts v tej zadevi prišel do enakega zaključka kot prejšnji generalni državni tožilec v njegovem dokončnem mnenju z dne 21. 3. 2016 in je dodal, da generalni državni tožilec, kot izhaja iz zvočnega posnetka 14. seje Dts, razen izkušenj posameznih kandidatk, kar je Dts upošteval, ni podal nobenih drugih relevantnih in argumentiranih razlogov za njegovo razvrstitev. Tožnica temu ne oporeka, zato v tem elementu sodišče ne vidi podlage za ugotovitev, da je tožena stranka prekoračila meje diskrecije, ki pripada Dts glede na primerjavo vsebinske obrazložitve med mnenjem vodje državnega tožilstva in Dts.

c.) Presoja zakonitosti obrazložitve z vidika predpisanih strukturnih (sestavnih) delov obrazložitve akta o imenovanju tožilca:

126. Če se minister, ki je pristojen da vladi predlaga imenovanje tožilca, ne strinja z dokončnim mnenjem Dts, mora "obrazloženo" zahtevati, kako naj Dts obrazložitev dopolni ali izda novo dokončno mnenje (drugi odstavek 33. člena ZDT-1). Če Dts pri ponovni obravnavi Dts odločitev sprejme z dvotretjinsko večino, potem minister nima izbire in mora vložiti predlog za imenovanje vladi, če pa Dts pri ponovni obravnavi ne odloči z dvotretjinsko večino, potem se šteje, da je razpis neuspešen. Državne tožilce imenuje vlada na predlog ministra (prvi odstavek 34. člena ZDT-1) in ker ima neimenovani tožilec sodno varstvo zoper akt vlade in ne zoper dokončno mnenje Dts, mora akt vlade vsebovati zakonsko predpisane strukturne dele obrazložitve, tako da stranka lahko učinkovito varuje svojo pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave pred arbitrarnim oziroma nesorazmernim posegom. V že omenjeni zadevi X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 (odst. 23) Vrhovno sodišče ta standard presoje utemelji tako, da pravi, da odločitev ne sme biti očitno nerazumna, ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarna in se pri tem sklicuje tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Tsanova-Gecheva v. Bulgaria v zvezi s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

127. Vendar pa zakonodajalec ni izrecno predpisal, do kolikšne mere oziroma v kakšnem smislu mora biti odločitev o imenovanju obrazložena,24 razen da je iz zakona razvidno, kaj morajo biti sestavni deli oziroma strukturni elementi obrazložitve, ki jo mora vlada v odločbi o imenovanju povzeti iz bistvenega dela obrazložitve dokončnega mnenja Dts. Ti strukturni elementi obrazložitve, ki izhajajo iz ZDT-1, so naslednji: - v obrazložitvi se je treba ravnati po kriterijih iz zakona, ki se uporablja za izbiro in napredovanje državnega tožilca (prvi odstavek 31. člena ZDT-1), to pa so kriteriji iz 2. oddelka drugega poglavja ZDT-1; - Dts lahko opravi preizkuse "strokovnega znanja, osebnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebne za opravljanje državnotožilske službe, psihološke preizkuse ter razgovore" (tretji odstavek 32. člena ZDT-1), kar pa predstavlja merila (in metode) za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov, ki jih sprejme Dts (peti odstavek 32. člena ZDT-1); - slednje zajema naslednja merila: delovnih sposobnosti, strokovno znanje, osebnostne lastnosti ter socialne veščine, kot to navaja vlada v izpodbijanem aktu (četrti odstavek na strani 4 izpodbijanega akta) oziroma iz dokončnega mnenja Dts izhaja, da zaradi smiselne uporabe teh meril Dts upošteva poleg "delovnih sposobnosti" in "strokovnega znanja," tudi "sposobnost logičnega in analitičnega mišljenja", "opravljanje dodatnega dela pri izvrševanju funkcije"; v okviru "osebnostnih lastnosti" pa Dts upošteva varovanje ugleda državnega tožilstva (tretji odstavek 1. člena Meril, 7. člen Meril); v okviru "socialnih veščin" Dts upošteva "odnos do sodelavcev, drugih strank v postopku, predstavnikov drugih organov in oseb, s katerimi prihaja v stik" (četrti odstavek 1. člena Meril), "korektnost spoštljivost, profesionalnost, pripravljenost pomagati navedenim osebam" (10. člen Meril).

128. Med strankama ni sporno, ali dokončno mnenje Dts, na katerem temelji izpodbijana odločba vlade, navedene strukturne elemente vsebuje. Tožnica namreč ne oporeka, da Dts ni uporabil katerega od predpisanih meril, zato vsebina obrazložitve pred zadnjim odstavkom na strani 2 izpodbijanega akta med strankama ni sporna. Pravilno bi sicer bilo, da bi tožena stranka v izpodbijani akt povzela vse navedene strukturne elemente obrazložitve, česar tožena stranka v konkretnem primeru ni storila, saj stranka lahko izpodbija akt vlade ne pa dokončno mnenje Dts. Vendar pa ta pomanjkljivost v izpodbijanem aktu ni takšna, da bi bilo treba iz tega razloga tožbi ugoditi, kajti ta pomanjkljivost ni vplivala na zmožnosti tožnice, da učinkovito brani svoje pravice oziroma da uveljavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva, saj so vsi strukturni elementi obrazložitve razvidni iz dokončnega mnenja Dts, na katerem temelji odločitev tožene stranke.

129. Vendar pa tožnica v tožbi uveljavlja, da izpodbijani akt temelji na merilu oziroma kriteriju, na katerem ne bi smel temeljiti, saj je Dts dal prednost kandidatki, ki je že zaposlena na vrhovnem državnem tožilstvu (v nadaljevanju: VDT RS). Po njenem mnenju to ne bi smel biti dejavnik, ki vpliva na izbiro, saj ta dejavnik tudi ni bil del razpisnih pogojev oziroma razpisa. Tožnica glede tega ugovora nima prav.

130. Tožena stranka v predzadnjem odstavku na strani 7 pravi, da je v izbiri upoštevala razlike med kandidatkami in sicer njihove poklicne izkušnje in osebnostne lastnosti, ki so pomembne za zahtevno raven odločanja v okviru pristojnosti VDT RS, "ne le v postopkih na tretji stopnji (z izrednimi pravnimi sredstvi), ampak tudi glede analitično usmerjenega razmišljanja na eni strani ter z vidika vloge pri izobraževanju in usposabljanju državnih tožilcev okrožnih državnih tožilstev in SDT RS na drugi strani". Nadalje je iz izpodbijanega akta oziroma dokončnega mnenja Dts razvidno, da sta tožena stranka oziroma Dts v obrazložitvi upošteval(a), da izbrana kandidatka že opravlja delo na VDT RS s tem, ko Dts pravi, da "ni moč spregledati izjemnega angažmaja A.A. pri delu VDT RS" (tretji odstavek na strani 12 dokončnega mnenja Dts), pred tem pa je v dokončnem mnenju tudi opisano, kaj točno je izbrana (imenovana) kandidatka delala oziroma kateri so bili njeni pomembni prispevki pri delu VDT RS.25 V zadnjem odstavku na strani 9 dokončnega mnenja Dts z dne 23. 10. 2018 pa Dts pravi, da "ni moč spregledati, da državnotožilsko službo že od leta 2013 uspešno opravlja na VDT RS in je torej njeno kvalitetno delo na VDT RS že izkazano v praksi." V opombi je nato navedeno, da je treba vzeti v obzir njeno delo v okviru izrednih pravnih sredstev kakor tudi njen angažma v zvezi z mednarodnim sodelovanjem, s predstavljanjem VDT RS pred različnimi domačimi in tujimi organi ter organizacijami, sestavo mnenj, analiziranjem ipd.

131. Ker tožeča stranka ne utemeljuje niti ne zatrjuje, da iz razlogov, ki niso v sferi njene svobodne izbire, ni mogla kandidirati za mesto dodeljene ali premeščene tožilke za delo na VDT RS, ki ga je opravljala prizadeta stranka v tem upravnem sporu kot višja državna tožilka na VDT RS, upoštevanje dosedanjega dela izbrane (imenovane) kandidatke na VDT RS v razpisnem postopku ni diskriminatorno ali arbitrarno, ampak ima lahko povsem razumno (objektivno in zato opravičeno) podlago. Kajti v skladu z namenom zakonodajalca bi bilo sploh zaželeno, da se razvrstitev po vrstnem redu in izbira kandidatk opravi na podlagi konkretnih potreb oziroma značilnosti razpisanega delavnega mesta in aktualnega stanja in strokovnih prioritet na predmetnem tožilstvu tako da pristojni organ zakonske kriterije oziroma podzakonska merila upošteva zlasti v povezavi z značilnostmi dela, ki ga bo opravljala kandidatka in aktualnih potreb na predmetnem tožilstvu, ne pa da zavrnitev kandidata temelji zgolj na abstraktni primerjavi delovnih sposobnosti, strokovnega znanja, opravljenega dela pri izvrševanju funkcije sposobnosti ustnega in pisnega izražanja sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja, osebnih lastnosti in socialnih veščin. V zakonodajnem gradivu je ta volja zakonodajalca, ko je zagovarjal spremembe z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-M, Uradni list RS. št. 17/2015), izražena s tem, ko je predlagatelj navedel, da se od kandidatov lahko zahteva tudi, da opravijo psihološke preizkuse, ki omogočajo presojo, "ali in v kakšni meri se sposobnosti kandidata ujemajo z zahtevami sodniškega mesta. Kot selekcijska metoda je z zakonom predvidena tudi možnost ustnega razgovora s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za razpisano sodniško mesto. Potek postopka se bo lahko oblikoval v konkretnem primeru ob upoštevanju števila prijavljenih kandidatov /.../ ter ob upoštevanju vrste in stopnje prostega sodniškega mesta.26 Upoštevanje potreb razpisanega tožilskega mesta ob uporabi zakonskih kriterijev in podzakonskih meril je več kot zgolj razumna odločitev (obrazložitev), kajti drugačna - zgolj abstraktna - ocena in primerjava izpolnjevanja zakonskih kriterijev in podzakonskih meril v zvezi s kandidatkami, ki prihajajo iz različnih delovnih mest, ki so po navedenih merilih težko (če sploh) primerljive, bolj odpira možnosti za zgolj navidezno uporabo zakonskih kriterijev in podzakonskih meril, kot pa tista ocena izpolnjevanja kriterijev in meril, ki upošteva tudi specifične potrebe razpisanega delovnega mesta in potreb organa, kjer bo imenovana kandidatka opravljala svoje delo.

132. Izpodbijani akt oziroma dokončno mnenje Dts sicer skopo omenja potrebe oziroma značilnosti pričakovanega dela na VDT RS (v omenjenem predzadnjem odstavku na strani 7 dokončnega mnenja Dts); vendar je Dts v tem okviru zakonske kriterije in podzakonska merila vendarle uporabil v povezavi s konkretnimi potrebami razpisanega delovnega mesta, z aktualnimi potrebami VDT RS kot celote in ob upoštevanju strokovnega profila, znanja in izkušenj imenovane kandidatke. Zaradi omenjene skoposti izpodbijani akt ni nezakonit. Zaradi dejstva, da akt deloma temelji tudi na oceni preteklega dela imenovane kandidatke na VDT RS v povezavi s potrebami dela na VDT RS, bi to lahko celo zmanjševalo verjetnost, da je odločitev pogojena z določenimi nezakonitimi dejavniki in da je v tem smislu arbitrarna oziroma očitno nerazumna. Za okoliščino, da je tožnica z razliko od izbrane kandidatke v času razpisa opravljala drugo tožilsko službo in ni delala na VDT RS, tožnica v tožbi niti ni zatrjevala, da ta odločitev ni bila v njeni avtonomni sferi upravljanja s profesionalno kariero, za katero se je očitno odločila drugače, kot se je odločila imenovana kandidatka. V tem elementu sodišče torej ne vidi znakov diskriminacije ali arbitrarnega odločanja oziroma jih tožnica ni izkazala v zadostni meri.

d.) Presoja zakonitosti konkretne uporabe zakonskih kriterijev in podzakonskih meril:

133. Iz ZDT-1 pa ne izhaja samo to, katere strukturne elemente v smislu zakonskih kriterijev in podzakonskih meril mora vsebovati obrazložitev imenovanja vrhovne državne tožilke. Iz določb ZDT-1 v povezavi s smiselno uporabo ZSS izhaja še ena dimenzija, ki jo mora vsebovati obrazložitev odločbe, da ni arbitrarna in da stranka lahko uveljavlja učinkovito sodno varstvo.

134. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDT-1 Dts v mnenju "razvrsti kandidate glede na oceno primernosti za imenovanje in utemelji razloge za sprejeto razvrstitev". ZSS takšne določbe za Sodni svet nima, kajti za postopek imenovanja sodnikov je samo za predsednika sodišča predvideno, da "lahko" posebej navede, katere kandidate šteje za najbolj ustrezne /…/ in to obrazloži" (zadnji odstavek 16. člena ZSS).27

135. Sodni svet (v praksi) opravi izbiro brez izrecne zakonske obveznosti, da bi kandidate razvrščal in da bi moral utemeljiti razloge za sprejeto razvrstitev (šesti odstavek 18. člena ZSS v zvezi s sodno odločbo Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 333/2015, odst. 20, 22). To je pomembna razlika, kajti "razvrščanje kandidatov glede na oceno primernosti za imenovanje in utemeljitev razlogov za sprejeto razvrstitev" iz tretjega odstavka 32. člena ZDT-1 že po naravi in logiki stvari zahteva obrazloženo primerjavo med kandidati glede na zakonske kriterije in podzakonska merila. Enako stališče glede postopka imenovanja tožilcev je Upravno sodišče zavzelo že v predhodnem sodnem postopku med istima strankama v sodbi v zadevi I U 1707/2016-18 z dne 24. 1. 2017 (odst. 18).

136. Iz tega sledi - glede na aktualno sodno interpretacijo Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 333/2015 - da ima Dts pri izbiranju tožilcev manj diskrecije, kot jo ima Sodni svet pri izbiranju sodnikov oziroma je po interpretaciji Vrhovnega sodišča (v zadevi X Ips 333/2015) zakonodajalec v večji meri omejil pravico do učinkovitega sodnega varstva sodnikom v primerjavi z varstvom te iste pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave za tožilce glede na to, da Sodnemu svet ni treba razvrščati kandidate glede na oceno primernosti za imenovanje in mu ni treba utemeljiti razlogov za sprejeto razvrstitev. Na to razliko v pravni ureditvi po ZDT-1 in ZSS opozarja tudi Dts v točki d.) dokončnega mnenja z dne 23. 10. 2018.28

137. Zaradi te razlike v interpretaciji zakonske ureditve stališče Vrhovnega sodišča iz spora v zvezi z imenovanjem sodnikov ni uporabljivo za interpretacijo imenovanja vrhovnih državnih tožilcev po ZDT-1. V zadevi X Ips 333/2015 je namreč Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je "bistvo odločitve o izbiri /…/ celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje", ne pa morebiti kakršno koli primerjanje med kandidati. "Sodni svet mora obrazložiti odločitev o tem, zakaj je izbrani kandidat po njegovem mnenju najprimernejši, vendar ta obrazložitev zaradi specifičnega načina odločanja ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom".29 Praksa Dts je torej upoštevajoč drugačno zakonsko ureditev v ZDT-1 očitno drugačna, kot je praksa Sodnega sveta na podlagi ZSS,30 saj je v predmetni zadevi Dts odločitev o imenovanju tudi dejansko sprejel na podlagi določene primerjave izpolnjevanja kriterijev in meril med kandidatkami, ki je v izpodbijani odločbi tudi transparentna.31

138. Ker je torej primerjava med kandidatkami v skladu z ZDT-1 narejena, čemur tožnica niti ne oporeka, je naslednje pravno-relevantno vprašanje, ali je ta primerjava narejena na način in z zaključkom, ki ni očitno nerazumen, kar pa tožnica smiselno uveljavlja v tožbi. V tožbi se tožnica sicer ne drži standarda oziroma testa očitne nerazumnosti, vendar sodišče lahko v nadaljevanju uporabi samo tak test, zato da ne bi poseglo nesorazmerno v avtonomijo Dts in ker se z uporabo takšnega sodniškega testa v zadostni meri varuje pravica učinkovitega sodnega varstva pri dostopu do vsakega delovnega mesta.

139. Glede kriterija strokovnega znanja je Dts za imenovano kandidatko ugotovil, da osnutke odločitev "odlično argumentira", da izpolnjuje pogoje za "redno" napredovanje, med tem ko tožnica izpolnjuje pogoje za "hitrejše" napredovanje. Prednost pa je Dts dal imenovani kandidatki, ker že od leta 2013 uspešno opravlja državnotožilsko službo na VDT RS in je njeno kakovostno delo na VDT RS že izkazano v praksi. Sodišče meni, da kljub razliki v oceni državnotožilske službe med obema kandidatkama, ni očitno nerazumno da je pri odločitvi pretehtalo dejstvo, da je delo imenovane kandidatke po mnenju Dts že uspešno ocenjeno in izkazano v njeni delovni praksi na VDT RS v obdobju 5 let. 140. Glede kriterija delovnih sposobnosti je Dts ugotovil, da med kandidatkami ni zaznal bistvenih razlik, a je ugotovil tudi, da v pozitivni smeri "nekoliko odstopa" tožnica. Tudi pri merilu sposobnosti logičnega in analitičnega mišljenja Dts ugotavlja, da ni mogoč zaključek, da tega kriterija katera izmed kandidatk ne bi v enaki meri izpolnjevala. Dodaja pa, da "ni zanemarljivo" analitično delo, ki ga je imenovana kandidatka opravila v okviru sodelovanja v projektu F.. Slednjega elementa v obrazložitvi sodišče ne more preizkusiti in upoštevati, ker je preveč pavšalen, poleg tega pa brez dvoma glede na povzetek njenih kvalifikacij in opravljenega dela kakšnega analitičnega dela tudi pri tožnici ni mogoče "zanemariti," a tožena stranka oziroma Dts tega ni nepojasnjenega razloga ne omenja(ta). Za kakšen projekt ("F.") je šlo v primeru izbrane kandidatke in v kolikšni meri je to relevantno za prihodnje delo na VDT RS, in česar morebiti tožnica nima v svojem strokovnem življenjepisu, Dts ni pojasnil. Zato ta dodatek o nezanemarljivem delu na projektu F. v obrazložitvi ne prispeva nič k njeni zakonitosti.

141. Glede sposobnosti ustnega in pisnega izražanja je za imenovano kandidatko ugotovljeno, da se izraža "dobro", za tožnico pa da je to pri njej "nadpovprečno kvalitetno," vendar v končni oceni Dts ugotavlja, da med kandidatkami ni zaznal razlik, ki bi pomembneje vplivale na njihovo razvrstitev. Ob merilu opravljenega dodatnega dela pri izvrševanju funkcije Dts enako ugotavlja, da ne najde razlik med kandidatkami, ki vse izkazujejo izjemen obseg dela, a da "ni moč spregledati izjemnega angažmaja imenovane kandidatke pri delu na VDT RS, kakor je že podrobno opisano v tej obrazložitvi." Gre ponovno za preveč pavšalen dodatek, saj ob tem ni navedeno, kaj v opisani dejavnosti imenovane kandidatke je bilo "dodatno" delo glede na siceršnji običajni delokrog in iz obrazložitve ni razvidno, zakaj pri tožnici ni bilo omenjeno dodatno delo, čeprav je Dts v opisu njenih aktivnosti navajal tudi njeno sodelovanje v projektih in aktivnosti, ki se ne nanašajo izključno na zastopanje obtožnih aktov v sodnih postopkih. Pri osebnih lastnostih in socialnih veščinah Dts ni ugotovil, da bi katera kandidatka izstopala.

142. Iz tega povzetka ključnih elementov primerjanja med kandidatkama, ki ga je opravil Dts, sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega akta glede na trajanje celotnega postopka (tri leta in pol), upoštevajoč dejstvo, da je Dts izdal 7 strokovnih mnenj ter da je z mnenji sodeloval tudi Generalni državni tožilec32 in minister za pravosodje, šibka. Ob tem izstopa zlasti dejstvo, ki ga ni mogoče popolnoma ignorirati v okviru uporabe testa očitne nerazumnosti, da je strokovni organ, to je Dts, v tem postopku izdal 7 strokovnih mnenj, pri čemer so bile med njimi znatne razlike. V prvih treh mnenjih (z dne 20. 5. 2016, z dne 7. 7. 2016 in z dne 26. 8. 2016) je Dts na prvo mesto postavil B.B., v četrtem mnenju z dne 7. 6. 2017 je na prvo mesto postavil tožnico, na drugo mesto B.B., med tem ko je (kasneje) imenovano kandidatko postavil šele na zadnje tretje mesto. V petem mnenju z dne 30. 8. 2017 je Dts na prvo mesto spet postavil B.B. in (kasneje) imenovano kandidatko na zadnje (tretje mesto), v šestem mnenju z dne 11. 7. 2018 pa je Dts prvič na prvo mesto postavil (kasneje) imenovano kandidatko, tožnico na drugo mesto in B.B. na tretje mesto in enako je storil tudi v zadnjem dokončnem mnenju z dne 23. 10. 2018. To znatno razhajanje v razvrščanju kandidatk skozi 7 strokovnih mnenj sicer kaže na določeno kakovost izbirnega postopka, ki pa je lahko tudi posledica različnih sestav vsakokratnega Dts. Vendar sodišče v upravnem sporu ne nadzira kakovosti strokovnega ocenjevanja kandidatk, če ne gre za očitno nerazumne ocene in razvrstitve, ampak presoja nezakonitost odločanja oziroma obrazložitve v strogo določenih mejah, kot izvirajo iz te sodbe. Zato tudi ta element v kakovosti odločanja Dts ne more vplivati na presojo sodišča v tem smislu, da bi sodišče na tej podlagi ugotovilo nezakonitost odločanja. Kljub omenjeni šibkosti obrazložitve po oceni sodišča le-ta ni dvomljiva z vidika zakonitosti, saj ni očitno nerazumna. Spričo velike izenačenosti in razlik v karierah znotraj izvrševanja državnotožilske službe med kandidatkami je za Dts glede na obrazložitev očitno prevladalo ravno dejstvo, da je imenovana kandidatka uspešno opravljanja delo na VDT RS, kar naj bi bilo relevantno tudi v nadaljevanju izpolnjevanja primerljivih in kar po mnenju sodišča ni nedopustno (diskriminatorno) ali očitno nerazumno. V tem smislu je torej razlog za izbiro oziroma imenovanje kandidatke, ki je prizadeta stranka v tem upravnem sporu, v tem konkretnem primeru lahko hkrati tudi odločilen razlog, zaradi katerega tožnica ni bila imenovana.33 To pomeni, da zgolj z vidika standarda obrazložitve odločbe o imenovanju (četrti odstavek 105. člena ZDT-1) izpodbijani akt ni nezakonit, če sodišče ob tem ne upošteva tudi drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS. Vendar pa zakonitosti izpodbijanega akta ni mogoče preizkusiti brez upoštevanja tudi omenjenega določila drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS.

143. Za razrešitev tega upravnega spora tako preostane še vprašanje, ali je omenjena šibkost obrazložitve takšna, da ob interpretaciji in uporabi določbe drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS pripelje do ugotovitve, da je treba tožbi ugoditi, ker Dts ni o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi postopka vodil zapisnika tako, kot je predpisano z zakonom. Tudi ta postopkovna določba je pomembna z vidika pravice do izjave oziroma enakega varstva pravic v upravnem postopku, ker je zakonodajalec izrecno predpisal, da so državnemu tožilcu zagotovljene pravice - tudi do napredovanja - /.../ "in nikomur ni dovoljeno posegati vanje, razen v primerih in po postopku, ki so določeni z zakonom." (6. člen ZDT-1; glej tudi prvi odstavek 37. člena ZDT-1).

e.) Obravnava tožbenega ugovora glede spoštovanja drugega stavka šestega odstavka 18. člen ZSS:

144. Določilo drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS, na katerega se sklicuje tožnica v tožbi, pravi, da se o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka vodi zapisnik. Tožena stranka oporeka očitku, da se tak zapisnik o posvetovanju in glasovanju ni vodil, četudi po drugi strani Dts v postopku sam navedel, da je v paradoksalni situaciji, ko mora Dts za nazaj artikulirati, kakšna je bila večinska volja, pri tem pa se ne ve, zakaj in iz kakšnih konkretnih razlogov je posamezen član glasoval za določenega kandidata in zakaj je določenega kandidata zavrnil, na kar je reagiral tudi minister za pravosodje v zahtevi z dne 18. 7. 2016. V mnenju z dne 7. 7. 2016 je tako Dts med drugim navedel, da vsakršna ex post obrazložitev tajnih odločitev kolektivnega organa je v bistvu ugibanje o razlogih, zakaj so člani Dts glasovali tako, kot so in kakšno težo so dali posameznim dejavnikom, ki vplivajo na izbiro.

145. Tožnica pravi, da zaradi navedenega nespoštovanja omenjene določbe 18. člena ZSS nima možnosti preveriti pravilnosti glasovanja niti razlogov, ki so člane Dts vodili pri glasovanju in ne more preveriti obrazložitve dokončnega mnenja.

146. Ta ugovor je treba podrobneje obravnavati iz štirih razlogov. Prvič iz razloga, ker je zakonodajalec zelo jasno in določno predpisal, da se v zvezi z izbiro o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka vodi zapisnik (šesti odstavek 18. člena ZSS v zvezi z 28. členom ZDT-1). Kljub tej jasnosti določbe pa je v zvezi s to določbo vendarle potrebna določena interpretacija z vidika varstva pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (v povezavi z prvim odstavkom 9. člena ZUP) pred izdajo odločbe o imenovanju in uporaba tega določila ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera glede na to, da pravica do izjave (oziroma obrambe) v upravnem postopku ni absolutna pravica.

147. Drugi razlog za podrobno obravnavo tega tožbenega ugovora je v omenjeni šibkosti obrazložitve izpodbijanega akta, kajti v takih primerih zapisnik Dts o posvetovanju pred in o glasovanju povečuje zanesljivost in transparentnost pri zakonitem odločanju oziroma končni izbiri ter prispeva k uresničevanju strankine pravice ne samo do izjave in obrambe (enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave) pred izdajo odločbe o imenovanju, kar tožnica izrecno uveljavlja v tožbi, ampak prispeva tudi k uresničevanju pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave) oziroma učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) v zvezi s pravico iz tretjega odstavka 49. člena Ustave, na kar pa se tožnica v tožbi ne sklicuje.

148. Tretji razlog za natančno obravnavo tožbenega ugovora je v tem, ker je Dts tekom celotnega postopka tudi sam izrazil težavo v tem, da ex post obrazlaganje odločitev kolektivnega organa v bistvu pomeni "ugibanje" o razlogih, zakaj so člani Dts glasovali tako, kot so, in kakšno težo so dali posameznim dejavnikom.34 Tega ugibanja seveda ni, če se vodi zapisnik o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka.

149. Četrti razlog, da mora sodišče natančno obravnavati predmetni tožbeni ugovor, pa je sodba Upravnega sodišča v predhodnem postopku (I U 1707/2016-18 z dne 24. 1. 2017), ko je Upravno sodišče izpodbijani akt vlade odpravilo iz razloga, ker razgovori s kandidati, o katerih se je sicer vodil zapisnik, niso bili zvočno snemani, kot to zahteva peti odstavek 18. člena ZSS v zvezi z 28. členom ZDT-1. Prepis zvočnega snemanja teh razgovorov bi morala biti priloga zapisnika. Ker ni bilo prepisa zvočnega snemanja razgovorov, Upravno sodišče v zadevi I U 1707/2016-18 očitkov o nepravilnem in nepopolnem zapisu njenega razgovora sodišče ni moglo preizkusiti, kakor tudi ne nadaljnjih navedb tožnice, da upoštevaje vsebino razgovora po posameznih kriterijih ni bila ustrezno ocenjena. Razgovori so namreč podlaga za ocenjevanje primernosti kandidatk. Sodišče je tako ugotovilo, da ne more preizkusiti, ali je bila vsebina razgovorov pravilno upoštevana, zaradi česar se tožnica ni mogla izjaviti o dejstvih. Po mnenju sodišča je bila zaradi tega kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in sicer v elementu pravice do izjave oziroma kontradiktornosti.35

150. Če je Upravno sodišče že razsodilo, da v primeru postopka, ko ni prepisa zvočnega snemanja razgovora članov Dts s kandidati, in se stranka na to pomanjkljivost oziroma napako v tožbi sklicuje in jo argumentira, je treba odločbo odpraviti in pomanjkljivost odpraviti v ponovnem postopku zaradi varovanja pravice do izjave iz 22. člena Ustave, potem bi to lahko vodilo k sklepu, da mora sodišče tožbi ugoditi tudi v obravnavanem primeru, ko stranka uveljavlja, da ni zapisnika o posvetovanju in glasovanju v vseh fazah postopka, ki ga je zakonodajalec ravno tako predpisal, le da v naslednjem (šestem) odstavku 18. člena ZSS. Razgovori s kandidatkami so namreč zgolj en element v celovitejšem procesu izbiranja in razvrščanja kandidatk, med tem ko je posvetovanje in glasovanje članov Dts o (vmesnih in končni) izbiri kandidatk oziroma njihovem (vmesnem in končnem) razvrščanju ključnega pomena za izdajo dokončnega mnenja. Zakonodajalec ni predpisal, da se zapisnik o posvetovanju in glasovanju vodi samo ob končni izbiri, ampak v vseh fazah postopka, s čimer je očitno hotel vzpostaviti zagotovilo, da se o izbiri posvetovanje in glasovanje vsakič opravlja izključno v mejah zakonskih kriterijev in podzakonskih meril brez kakršnih koli drugih dejavnikov, ki bi sicer lahko izven dovoljenih okvirov vplivali na izbiro in imenovanje vrhovnih državnih tožilk.

151. Tožeča stranka glede okoliščine o tem, kakšen zapisnik se je vodil o posvetovanju in glasovanju v vseh fazah postopka v tožbi pravi, da "iz zapisnikov DTS, kjer se je odločalo o kandidatkah ne izhaja, da bi bilo posvetovanje članov DTS na kakršen koli način dokumentirano (zapisnik, magnetogram), kot to določa 18. člena ZSS /.../ Izostanek zabeleženega posvetovanja članov DTS, kot ga določa 18. člen ZSS, postavi namreč celoten postopek v popolnoma enako situacijo, kot če bi šlo za tajno glasovanje; nobene zabeležke o posvetovanjih, nobenega mnenja o posameznem kandidatu, ničesar na podlagi česar bi bilo moč preizkusiti obrazložitev mnenja in razlogov, ki so vodili člane DTS pri glasovanju."

152. Dts je tovrstnim ugovorom, ki jih je tožnica usmerila zoper prvo mnenje Dts z dne 11. 7. 2018 nasprotoval že v dokončnem mnenju z dne 23. 10. 2018 in sicer s sklicevanjem na drugi odstavek 81. člena ZUP, da vsebina zapisnika oziroma izvlečka zapisnika 14. seje Dts z dne 11. 7. 2018 vsebuje vse zakonske sestavine; skliceval pa se je tudi na šesti odstavek 82. člena ZUP. V odgovoru na tožbo Vlada RS pomembno drugače kot Dts argumentira, da ni bilo kršitve drugega stavka šestega ostavka 18. člena ZSS. Vlada se namreč ne sklicuje na šesti odstavek 82. člena ZUP,36 ampak samo na drugi odstavek 81. člena ZUP. 37 Tožena stranka pravi, da oba zapisnika iz 14. in 19. seje Dts vsebujeta vse zakonsko zahtevane sestavine, med drugim tudi, koliko podpor je prejela posamezna kandidatka in s kolikšnim številom glasov so člani odločili o predmetni razvrstitvi. Dokončno mnenje predstavlja voljo organa kot celote in ne volje posameznega člana, zaradi česar je po mnenju tožene stranke neutemeljen ugovor, da bi iz zapisnikov moralo izhajati, kaj je povedal posamezni član oziroma kako je glasoval. 153. Vprašanje, ali je tožena stranka spoštovala določbo o vodenju zapisnika o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka, se torej pokaže kot zadnje odločilno pravno in dejansko vprašanje za razrešitev tega upravnega spora, saj med strankama niti ni sporno vprašanje, ali ima kandidatka pravico do vpogleda v tak zapisnik. Določilo šestega odstavka 82. člena ZUP ne samo, da ga Vlada RS ne šteje kot pravno relevantnega oziroma uporabljivega v postopkih imenovanja vrhovnih državnih tožilcev, ampak neuporabljivost tega določila v zadevah imenovanja vrhovnih državnih tožilcev izhaja tudi iz metod razlage tega predpisa, ki izhaja iz upoštevanja volje zakonodajalca ter metode, da ima lahko kasnejši in specialnejši zakon prednost pred splošnim in starejšim predpisom. Določilo drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS je namreč prišlo v zakon z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi (ZSS-M, Uradni list RS, št. 17/2015), kar pomeni, da je vstopilo v veljavo po uveljavitvi določbe šestega odstavka 82. člena ZUP in gre torej za kasnejšo določbo. Poleg tega je ZSS specialen zakon glede na ZUP, pri čemer je ZUP za postopek izbire sodnikov omenjen zgolj v določbi četrtega odstavka 15. člena ZSS v zvezi s prepoznimi ali nepopolnimi prijavami,38 za preostale odločitve v zvezi z imenovanjem sodnikov pa velja, da mora Sodni svet smiselno uporabljati ZUP, če ZSSvet ne določa drugače (prvi odstavek 31. člena ZSSvet). V zvezi s smiselno uporabo ZUP v postopkih imenovanja vrhovnih državnih tožilcev pa je treba upoštevati tudi voljo zakonodajalca, če je ta jasno izražena in če ni drugačna od sprejetega besedila zakona.

154. Iz zakonodajnega gradiva namreč izhaja, da je po mnenju predlagatelja novega ZSS-M cilj predlaganih sprememb "slediti priporočilom Skupine držav Sveta Evrope proti korupciji (GRECO) in sicer potrebi po preglednejših postopkih, povečanju transparentnosti ter podrobnejši enotnejši, predvidljivejši in preglednejši opredelitvi meril za izbiro in napredovanje sodnikov. Pri tem je [minister za pravosodje - opomba Upravnega sodišča] navedel določitev objektivnega in transparentnega postopka izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in izboljšanje trenutnega sistema kot ključna cilja predlaganih sprememb."39 Če je zakonodajalec v kontekstu priporočil GRECO s spremembami v ZSS-M poskušal doseči objektivnejše in transparentnejše postopke izbire najprimernejših kandidatov glede na potrebe konkretnega razpisanega delovnega mesta in očitno ni ciljal zgolj na transparentnejše in objektivnejše glasovanje ter tega tudi ni vezal zgolj na interes oziroma pravico do učinkovitega pravnega sredstva oziroma sodnega varstva neizbranega kandidata, potem je dovolj jasno, da je namen določbe drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS vsaj oziroma minimalno v tem, da se neizbrani kandidat lahko seznani z zapisnikom o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka. Sklicevanje Dts na šesti odstavek 82. člena ZUP je torej neutemeljeno, ker to določilo zaradi smiselne uporabe v predmetnih postopkih ne pride v poštev.

155. Zato je razumljivo in tudi pravno pravilno, da se Vlada RS v odgovoru na tožbo ne sklicuje na šesti odstavek 82. člena ZUP, ker ta v konkretnem primeru na podlagi zgornje interpretacije ni uporabljiv zaradi specialne določbe drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS. Nenazadnje v odgovoru na tožbo Vlada RS tudi pravi, da je bil tožnici pred podajo pripomb na mnenje 11. 7. 2018 na njeno zahtevo omogočen vpogled v spis.40 Tožnica je izkoristila pravico vpogleda v spis (razpisno in ostalo gradivo vezano na razpis, vključno s fotokopiranjem) tudi dne 19. 9. 201841 in iz teh podatkov ne izhaja, da ji ni bil dovoljen vpogled v zapisnik oziroma v izvlečka zapisnikov o posvetovanju in glasovanju z dne 11. 7. 2018 (14. seja Dts), ki ga tožeča stranka skupaj z zapisnikom 19. seje Dts predlaga tudi kot dokaz. Iz uradnega zaznamka z dne 20. 9. 2018 pa izrecno izhaja, da se je tožnica seznanila s 4. in 5. točko zapisnika 14. seje Dts. Iz tega sledi, da celo Dts, ki se v dokončnem mnenju sicer sklicuje na šesti odstavek 82. člena ZSS, v praksi ne uporablja določila šestega odstavka 82. člena ZUP.

156. Za sodišče tako ostane ključno vprašanje, ali v obravnavani zadevi zapisnika 14. in 19. seje Dts vsebujeta vse zakonske sestavine v skladu z določbo drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS in drugega odstavka 81. člena ZUP, in če ne, ali gre glede na vse relevantne okoliščine tega primera za poseg v pravico do izjave, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, na kar se tožnica v tožbi izrecno sklicuje v smislu, da "nima možnosti preveriti pravilnosti glasovanja niti razlogov, ki so člane Dts vodili pri glasovanju in tako ne more preveriti obrazložitve dokončnega mnenja, ki odloča o tožničinih pravicah."

157. Vsebino specialne in kasnejše določbe drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS je v povezavi s starejšo in splošnejšo določbo drugega odstavka 81. člena ZUP treba razlagati ob upoštevanju že opisanega namena zakonodajalca, da naj bi zakonska sprememba ZSS-M v skladu s priporočili GRECO vodila k objektivnejšemu in transparentnejšemu izbiranju tožilcev zaradi razvrščanja kandidatov po ustreznosti in imenovanja najustreznejšega kandidata glede na potrebe razpisanega delovnega mesta. Določilo drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS ne določa, kaj točno v zvezi s posvetovanjem in glasovanjem mora biti v zapisniku Dts. Po splošni določbi drugega odstavka 82. člena ZUP pa naj bi to bilo: podatki o osebni sestavi kolegijskega organa; zadeva, na katero se nanaša odločanje Dts; kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno; morebitna posebna mnenja; zapisnik pa mora biti podpisan s strani predsedujočega in zapisnikarja.

158. Med strankama ni sporno, da sta zapisnika 14. in 19. seje Dts podpisana s strani zapisničarke in predsednika Dts; med strankama ni sporno, da v obeh zapisnikih so podatki o osebni sestavi Dts in o zadevah. Iz zapisnika 14. seje je nadalje razvidno, da je po prvem krogu B.B. dobila 0 podpore, A.A. 7 podpor in tožnica 4 podpore in Dts je z 7 glasovi za in enim proti sklenil, da se na prvo mesto uvrsti A.A., tožnica pa na drugo mesto. Kakršni koli elementi ali vidiki posvetovanja - vsaj minimalni v smislu navedbe prevladujočega razloga za končno izbiro, ki bi bil povzet iz morebitnih posamičnih ustno obrazloženih izborov - pa iz zapisnika 14. seje Dts niso razvidni. Iz zapisnika 19. seje Dts pa je razvidno, da je Dts najprej glasoval z 7 glasovi za in 0 proti, da pripombe B.B. in tožnice ne morejo vplivati na razvrstitev in da je bila v dokončnem mnenju A.A. razvrščena na prvo mesto, tožnica pa na drugo mesto. Enako kot v primeru zapisnika 14. seje Dts kakršni koli elementi ali vidiki posvetovanja - vsaj minimalni v smislu navedbe prevladujočega razloga za končno izbiro, ki bi bil povzet iz morebitnih posamičnih ustno obrazloženih izborov - iz zapisnika niso razvidni. Med tem ko splošni predpis, to je določba drugega odstavka 81. člena ZUP, določa, da mora biti v zapisniku med drugim tudi "kratka vsebina tistega, ker je bilo sklenjeno," specialna določba drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS v podobnem smislu uporablja izraz zapisnik o "posvetovanju" in glasovanju; posvetovanje namreč že po običajnem razumevanju te besede pomeni več kot le informacija o tem, kaj je bilo sklenjeno in s kakšnim deležem glasov.42 Pri tem ni odločilno, ni pa tudi povsem nepomembno za razlago določila drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS, da si je Dts celo sam predpisal, da se predlog za imenovanje kandidatov oblikuje tako, da vsak član podpre kandidate, ki jih šteje za najbolj primerne za imenovanje, "in svoj izbor ustno obrazloži (prvi krog)".43

159. Sodišče mora v nadaljevanju presoditi, ali dejstvo, da predmetna zapisnika iz 14. in 19. seje Dts ne vsebujeta vsaj minimalnih elementov posvetovanja, pač pa zgolj končni rezultat glasovanja, v okoliščinah konkretnega primera pomeni tak poseg v pravico do izjave tožnice v upravnem postopku, ki je lahko v konkretnem primeru vplival na zakonitost in pravilnost odločitve. Pri tem sodišče pripominja, ker je predmet tega spora z vidika pravice do izjave zgolj eden izmed več elementov, ki skupaj in medsebojno povezano tvorijo pravico do izjave v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, test sodne presoje v povezavi z zapisnikom o posvetovanju ne temelji na uporabi načela sorazmernosti, ki se uporablja takrat, ko gre bodisi za presojo splošne ureditve z vidika pravice do izjave,44 ali ko se prek načela sorazmernosti presoja spoštovanje te pravice v zvezi z izdajo posamičnega akta in so predmet spora vsi bistveni elementi pravice do izjave oziroma enakega varstva pravic. Ker je v konkretnem primeru sporen zgolj eden izmed več elementov pravice do izjave, sodišče zakonitost posega v pravico izjave presoja z vidika tega, ali je procesna pomanjkljivost lahko vplivala na zakonitost in pravilnost postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

160. Po prejemu mnenja Dts z dne 11. 7. 2018 je tožnica izkoristila možnost vpogleda v zapisnik o posvetovanju in glasovanju in je kasneje v pripombah na to mnenje z dne 8. 10. 2018 ugovarjala, da zapisnik o posvetovanju in glasovanju ni bil voden v skladu z šestim odstavkom 18. člena ZSS, ker ni bilo zabeleženo posvetovanje, s čimer je tožnica (pravočasno) branila svojo pravico do izjave in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pred izdajo izpodbijane odločbe. Vprašanje vodenja zapisnika o posvetovanju v tej fazi ima namreč vpliv na pravico do izjave in enakega varstva pravic v postopku, ki pa je potem v kasnejši fazi postopka po izdaji dokončnega mnenja in odločbe Vlade podvržen sodnemu nadzoru. Dts je to pripombo tožnice obravnaval v dokončnem mnenju in je odgovoril z navedbo, da zapisnik 14. seje Dts vsebuje vse zakonske sestavine iz drugega odstavka 81. člena ZUP. O tem, kako Dts razume "kratko vsebino tistega, kar je bilo sklenjeno" iz drugega odstavka 81. člena ZUP in kaj zanj pomeni "posvetovanje" v smislu drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS, se Dts v dokončnem mnenju ni izrekel.45 Sodišče je že utemeljilo, zakaj omemba šestega odstavka 82. člena ZUP v zvezi z obravnavo tožničine pripombe ni utemeljena. Poleg tega se je Dts v dokončnem mnenju o tej pripombi tožnice izrekel tudi tako, da je navedel, da Dts podobno odloča kot odločajo (v sodnih postopkih) tudi sodišča v senatih.46 Argument "podobnosti" oziroma metoda analogije (argumentum a simili ad simile) ne pride v poštev z vidika metod razlage zakona, ker določbi drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS in (na primer) 127. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nista identični in ker se njuni funkciji sistemsko bistveno razlikujeta. Določba o vodenju zapisnika o posvetovanju in glasovanju v ZPP za sodne postopke ima namreč drugačno vsebino, kot določba drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS, saj je med drugim specifičnost določbe 127. člena ZPP v tem, da se v določenih primerih tak zapisnik sploh ne sestavi; poleg tega je zakonodajalec tudi predpisal, da sme tak zapisnik po ZPP pregledovati samo višje sodišče. S sistemskega vidika pa analogija v tem primeru ni možna, ker gre v tem postopku za zapisnik, ki je eden od elementov preko katerega sodišče v upravnem sporu na podlagi konkretne tožbe v skladu z načelom ustavne demokracije hkrati nadzira tudi zakonitost odločanja organa iz izvršilne veje oblasti v skladu z ZUS-1, čemur določba 127. člena ZPP ne služi. 161. Upoštevajoč vse to in dejstvo, da je tožnica pred podajo pripomb na mnenje in dne 19. 9. 2018 (oziroma 20. 9. 2018) vpogledala v zapisnik 14. seje, ki je imel določene sestavine in sicer glede glasovanja in podpisov, imela pa je brez dvoma vpogled v mnenje Dts z dne 11. 7. 2018 z vsebinsko obrazložitvijo izbire, sodišče vodi k ugotovitvi, da je bila tožnica z vidika pravice do izjave seznanjena z vsebinsko obrazložitvijo mnenja Dts in da ne drži njena trditev, da ni mogla preveriti pravilnosti glasovanja; res pa je, da ni mogla preveriti razlogov, ki so člane Dts vodili pri glasovanju. Vendar pa, kot že rečeno, iz metod razlage ZSS ne izhaja, da je zakonodajalec predpisal, da mora biti iz zapisnika o posvetovanju razvidno za vsakega člana oziroma članico posebej, kateri razlog ga oziroma jo je vodil pri glasovanju; takšna možnost dokumentiranja posvetovanja je stvar samo-regulacije Dts. Ima pa tožeča stranka prav, da nosilni argumenti Dts v dokončnem mnenju, kjer Dts odgovarja na obravnavano pripombo tožnice glede zapisa o posvetovanju, niso zakoniti in v zapisniku o posvetovanju iz 14. seje vsaj minimalnega zapisa posvetovanja ni bilo. To pa pomeni poseg v pravico do izjave tožnice, saj tožnica ni mogla preveriti vsaj to, ali se prevladujoč razlog za končno izbiro, ki bi bil povzet iz morebitnih posamičnih ustno obrazloženih izborov pred oziroma ob glasovanju, ujema s kasnejšo obrazložitvijo mnenja Dts.

162. Vendar pa po presoji sodišča ta procesna napaka z vidika pravice do izjave in enakega varstva pravic v smislu celostnih okoliščin, ki so vplivale na pravico do izjave stranke tekom celotnega postopka ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve v konkretnem primeru. Tožnica namreč v tožbi ne uveljavlja, da je vpogledala ali zahtevala vpogled v zaspinik o posvetovanju in glasovanju tudi v zvezi z izdajo dokončnega mnenja Dts z dne 23. 10. 2018 in ne zatrjuje, da je z istovrstnim ugovorom vztrajala, ko je prejela dokončno mnenje Dts z dne 23. 10. 2018, čeprav je možnost vpogleda in ugovarjanja v smislu jasno izraženega zakonskega namena določbe drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS imela pred izdajo izpodbijanega akta, tako da bi na njen ugovor lahko reagirala tožena stranka še pred izdajo izpodbijanega akta. Na podlagi takšne trditvene podlage sodišče zaključuje, da pred izdajo izpodbijane odločbe tožena stranka ni mogla vedeti, da tožnica ni sprejela utemeljitve in obravnave njene pripombe s strani Dts in da še naprej vztraja pri svojem ugovoru glede zapisnika o posvetovanju, ker morebiti tožnica dvomi, da se razlogi, ki so člane Dts vodili pri oddaji glasov ujemajo s končno obrazložitvijo mnenja Dts. Ta ugovor je tožnica ponovno odprla šele v tožbi zoper akt Vlade RS. Po določbi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 stranka ne sme navajati dejstev in predlagati dokazov, če je imela možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. V tem primeru gre za poseg - sicer ne več toliko za poseg v pravico do izjave oziroma obrambe ter enakega varstva pravic v upravnem postopku, ampak bolj v pravico do učinkovitega sodnega varstva v zvezi s pravico iz tretjega odstavka 49. člena Ustave. Vendar pa je ta poseg predpisan z zakonom (tretji odstavek 20. člena ZUS-1) in ima legitimen cilj, da se nadzor nad zakonitostjo odločanja izvršilne veje oblasti izvaja na podlagi relevantnih okoliščin, ki so obstajale v času izdaje izpodbijane odločbe. Poseg v omenjeno pravico do učinkovitega sodnega varstva v zvezi s pravico iz tretjega odstavka 49. člena Ustave je tudi primeren, ker je z njim mogoče uresničiti omenjeni legitimen javni interes in je nujen, saj s kakšnim milejšim posegom ne bi bilo mogoče doseči istega namena. V povezavi z varstvom javnega interesa mora namreč sodišče upoštevati, da je prizadeta stranka bila z izpodbijano odločbo imenovana na mesto vrhovne državne tožilke in je v obdobju od izvrševanja izpodbijane odločbe že pravno veljavno izvrševala funkcijo vrhovne državne tožilke tudi v razmerju do subjektov izven državnega aparata prisile.47 Tožnica v zvezi z obravnavanim problemom tudi ni zahtevala izdaje začasne odredbe, da do izvršitve izpodbijane odločbe ne bi prišlo. Ob tem je sodišče upoštevalo, kar je pomembno tudi z vidika načela sorazmernosti v ožjem pomenu besede, da je v okviru pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave zaradi spornega zapisnika o posvetovanju bila prizadeta zgolj možnost oziroma pravica tožnice, da preveri, ali se prevladujoči razlog za izid glasovanja ujema z obrazložitvijo v končnem mnenju Dts in v izpodbijani odločbi. Odločitev Dts je bila sprejeta soglasno in kakršnih koli indicev, da člani in članice Dts niso opredelili glasov na podlagi zakonskih kriterijev in podzakonskih meril, tožnica ni zatrjevala. Kljub temu, da tožnica v tožbi ni izrecno zahtevala varstva pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave, je sodišče ta vidik spora vključilo v presojo, ker sodišče ni vezano na tožbene razloge.

163. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da je izpodbijani akt po zakonu utemeljen, vendar deloma iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem aktu (tretja alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1). Tožena stranka ni kršila določbe prvega odstavka 37. člena ZDT-1 oziroma določila 6. člena ZDT-1. Ti dve določbi nista bili kršeni kljub temu, da tožena stranka ni v celoti spoštovala določila drugega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS, kajti pomanjkljivost glede vodenja zapisnika o posvetovanju in glasovanju v konkretnih okoliščinah primera ni pomenilo nezakonitega posega v pravico do izjave (obrambe) iz 22. člena Ustave v upravnem postopku niti v pravico do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) v zvezi s pravico iz tretjega odstavka 49. člena Ustave.

164. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, ker narava stvari tega ne dopušča, saj Upravno sodišče ne more in ne sme v konkretnih okoliščinah danega primera presojati primernost oziroma to, katera od kandidatk je najustreznejša glede na potrebe organa. Zato sodišče tudi ni sprejelo nobenega dokaznega predloga in ni opravilo glavne obravnave, pri čemer noben dokazni predlog tudi ni bil predlagan v potrditev sumov, da se prevladujoči razlog za odločanje članov in članic Dts ne ujema z obrazložitvijo dokončnega mnenja Dts in izpodbijanega akta. Ob tem je upoštevalo, da po praksi Ustavnega sodišča mora Upravno sodišče izvesti glavno obravnavo, "kadar jo stranka izrecno zahteva, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev 22. člena Ustave (odločba št. Up-197/02 z dne 3. 4. 2003). Vendar zgolj gola zahteva stranke za izvedbo glavne obravnave za obveznost izvedbe glavne obravnave še ne zadostuje (odločba št. Up-778/04z dne 16. 12. 2004). Iz 22. člena Ustave namreč ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. V takem primeru je sodišče prve stopnje glavno obravnavo dolžno izvesti in ne samo že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi razlogi."48

165. Upravno sodišče je pri tem upoštevalo tudi sodno prakso ESČP glede sojenja na glavni obravnavi, po kateri, če so v zadevi sporna dejstva in stranka izrecno zahteva izvedbo konkretnega dokaza, kar bi lahko razjasnilo sporno vprašanje, mora biti ustna obravnava izvedena vsaj na eni stopnji sojenja,49 razen če gre zgolj za pravno-tehnično odločitev, ki nima pomena za širšo javnost.50 Slednjega standarda sicer ni mogoče uporabiti v konkretnem primeru, predmetna zadeva pa je po stališču Upravnega sodišča odprla zgolj sporna pravna vprašanja med strankama, ne pa dejanska vprašanja. Ob tem je po praksi ESČP pomembno tudi, ali bi sojenje na glavni obravnavi po nepotrebnem podaljšalo sodne postopke in potrebne stroške.51 Ta standard je sodišče upoštevalo v konkretnem primeru. Upravno sodišče zato meni, da obseg sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta na seji senata, ki se razteza na dejanska in pravna vprašanja,52 ter zgoraj navedeni razlogi za odločanje na seji ne odstopajo nesorazmerno od okvirov, ki jih določa sodna praksa ESČP (določilo 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zvezi z 3. členom 1. Protokola k Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin).

Obrazložitev k drugi točki izreka.

166. Kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Zahteva za dopolnitev obrazložitve dokončnega mnenja v postopku imenovanja vrhovnega državnega tožilca, št. 701-68/2015, 18. 7. 2016. 2 Dopolnitev obrazložitve dokončnega mnenja v postopku imenovanja vrhovnega državnega tožilca, št. Dts 1014/13-51, 26. 8. 2016. 3 I U 1707/2016-18, 24. 1. 2017, odst. 15. 4 Ibid. odst. 16-18. 5 I U 2868/2017-18, 6. 2. 2018, odst. 18-21. 6 Določilo 27. člena Zakona o sodniški službi pravi, da sodnik lahko napreduje na prvo naslednje višje sodniško mesto (okrožni, višji, vrhovni sodnik). 7 Po tem določilu je "vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih." V ta okvir garancij spada tudi pravica do poštenega postopka tožnice v sodnem postopku v smislu načela enakosti orožij med kandidatkami, ter kontradiktornosti (sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Juričić v. Croatia, 26. 10. 2011, odst. 72-73 v zvezi z sodbo tega istega sodišča v zadevi Vilho Eskelinen and Others v. Finland z dne 19. 4. 2007, odst. 62). 8 Določilo 1. odstavka 14. člena Ustave pravi, da so "v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino." 9 Po določilu 3. odstavka 49. člena Ustave je "vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto". Slednje določilo pomeni ustavno zagotovilo, da tožeči stranki po primerljivi sodni praksi pripada pravica, da se pod enakimi pogoji poteguje za razpisano mesto v državni službi, nima pa pravice, da to mesto tudi zasede ne glede na oceno kakovosti njegove kandidature s strani pristojnega organa, kot sta na primer Sodni svet ali Dts, četudi tožeča stranka izpolnjuje formalne pogoje za zasedbo mesta (glej mutatis mutandis: sodni odločbi Vrhovnega sodišča v zadevah I Uv 43/1995 z dne 15. 4. 1998; IX Ips 333/2015, 21. 7. 2016, odst. 13; odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-679/06-66, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, odst. 32). 10 Po določbi prvega odstavka 40. člena ZUS-1 sodišče pri presojanju zakonitosti akta ni vezano na tožbene razloge. 11 Dts v zvezi s tem pravi, da je tožnica kot članica Specializiranega državnega tožilstva obravnavala nekatere najodmevnejše zadeve v javnosti, v katerih so sodišča obravnavala raznovrstna kazniva dejanja, zaradi česar se pri delu ni soočala zgolj z njihovo obsežnostjo in strokovno zapletenostjo, temveč tudi s pritiskom in s pričakovanji javnosti. 12 Glej mutatis mutandis sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Oleksander Volkov v. Ukraine z dne 9. 1. 2013, odst. 165-166. 13 Tožnica na določenem mestu v tožbi v zvezi s tem pravi samo to, da je jasno, da tudi v bodoče ne bo deležna enake obravnave zaradi dejstva, da je sedaj že tretjič izpodbijala odločitev Dts in Vlade RS. 14 Tudi določilo 4. člena ZDT-1 določa, da se glede pravic državnega tožilca v zvezi z državnotožilsko službo, ki niso urejene s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki velja za sodnike. 15 Glej mutatis mutandis: sklep Vrhovnega sodišča v zadevi IX Ips 333/2015, 21. 7. 2016, odst. 15. 16 Predlog Zakona o sodnem svetu, EVA 2015-2030-0019, prva obravnava, k 36. členu, drugi odstavek (str. 52). 17 Ibid. tretji odstavek (str. 52). 18 Glej na primer sodbo Upravnega sodišča o imenovanju predsednika sodišča v zadevi IV U 213/2014-28 z dne 5. 11. 2014. 19 Glej mutatis mutandis sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016, odst. 21 v zvezi z določbo 28. člena ZDT-1. 20 Po določilu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 stranka ne sme navajati dejstev, če je imela možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. 21 Čebulj, Janez, 2010, Člen 22, v: (ur.), Šturm, L., Komentar Ustave RS, Fakulteta za podiplomske in državne študije, str. 239. 22 U-I-6/15-23, Up-33/15-32, Up-1003/15-17, 5. 7. 2018, odst. 44-45. 23 Sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016, odst. 16. 24 Tudi določilo četrtega odstavka 105. člena ZDT-1 določa samo to, da mora biti odločitev Dts, ki se nanaša na položaj, pravice in dolžnosti tožilcev, "obrazložena," in po izkazani vročitvi objavljena na spletni strani Dts v anonimizirani obliki. 25 Dokončno mnenje Dts v zvezi s tem omenja na primer: njeno sodelovanje z Generalno policijsko upravo, Ministrstvom za pravosodje (projekt F.), Ministrstvom za infrastrukturo, Direkcijo RS za ceste (zlorabe v avtošolah); napravila je analizo v zvezi s tematiko zdravniških napak; omenja članstvo v komisiji za pogojne odpuste, članstvo v delovni skupini za izboljšave državnotožilske in sodne uprave; bila je kontaktna točka za mejno problematiko v zvezi z implementacijo arbitražne sodbe; na izobraževanju Mirovnega inštituta je predstavila stališče VDT RS o sovražnem govoru; kot predstavnica VDT RS je sodelovala na zaslišanjih Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti; pri sprejemanju KZ-1 in ZP-1 je sodelovala z Državnim zborom; je predsednica nadzornega odbora nad delom poravnalcev; pripravila je delovni osnutek navodil za strokovni pregled dela državnih tožilcev v zvezi z izdelavo ocene državnotožilske službe. 26 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi, skrajšani postopek EVA: 2013-2030-0110, št. 00720-14714710, 11. 12. 2014 str. 4; glej tudi str. 16. 27 Istovrstna določba je tudi v ZDT-1 in velja za mnenje vodje državnega tožilstva (četrti odstavek 31. člena ZDT-1). 28 Sicer je zakonodajalec glede na zakonodajno gradivo (enako kot za državne tožilce) tudi za sodnike imel namen, da bi nova ureditev po ZZS-M Sodni svet vodila k bolj transparentnemu, predvidljivemu, objektivnemu izbiranju najprimernejših kandidatov in je v ta namen določil "metodologijo, ki omogoča primerjavo kandidatov" oziroma je po mnenju predlagatelja ZSS-M oblikoval "metodologijo tako, da bo omogočena objektivna in transparentna presoja primerljivih sposobnosti in lastnosti kandidatov in posledično omogočeno njihovo razvrščanje po ustreznosti" (Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi, skrajšani postopek EVA: 2013-2030-0110, št. 00720-14714710, 11. 12. 2014 str. 3). 29 Sklep Vrhovnega sodišča X Ips 33372015, 21. 7. 2016, odst. 20 in 22. 30 Glej na primer obrazložitvi Sodnega sveta v zadevah: 428/2017-24 in 1/15-5 31 Kandidatke pa je še bolj očitno in natančno z vidika potreb razpisanega delovnega mesta Dts primerjal v dokončnem mnenju z dne 30. 8. 2017, čemur je sledila tudi odločba Vlade z dne 9. 11. 2017 (glej povzetke tega mnenja in odločbe v odstavkih 18, 19, 22, 24 in 26 te sodbe). 32 Generalni državni tožilec G.G. je v mnenju št. VDT-Tu-20-5/2015/10 z dne 21. 3. 2016 kasneje imenovano kandidatko ocenil kot "posebej primerno" za razpisano mesto, med tem ko je tožnico ocenil kot "primerno" za razpisano mesto (št. VDT-tu-20-5/2015/11 z dne 21. 3. 2016). Na 14. seji dne 11. 7. 2018 je generalni državni tožilec H.H. najustreznejše kandidatke razvrstil po vrstnem redu: 1. tožnica, 2. I.I., 3. A.A., 4. J.J., 5. B.B., 6. K.K.. 33 Glej mutatis mutandis sklep Vrhovnega sodišča X Ips 333/2015, 21. 7. 2016, odst. 16. 34 Dokončno mnenje Dts z dne 7.7. 2016, str. 4. 35 Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1707/2016-18 z dne 24. 1. 2017, odst. 16-17. 36 Po tem določilu se "ne morejo pregledovati in ne prepisovati zapisnik o posvetovanju in glasovanju in osnutki odločb." 37 Po tem določilu se v "zapisnik o posvetovanju in glasovanju poleg podatkov o osebni sestavi kolegijskega organa vpišejo zadeva, za katero gre, in kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno, poleg tega pa tudi morebitna posebna mnenja. Ta zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar". 38 Le-te Vrhovno sodišče zavrže po določbah ZUP. 39 Poročilo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-M), skrajšani postopek, EPA 246-VII, št. 700-04714-107, 19. 2. 2015, str. 1; glej tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi, skrajšani postopek EVA: 2013-2030-0110, št. 00720-14714710, 11. 12. 2014 str. 15.in 3. 40 Točka III, str. 3 odgovora na tožbo tožene stranke. 41 Uradni zaznamek z dne 4. 10. 2018. 42 "Posvetovanje" pomeni "strokovni pogovor o kaki stvari, problemu"; "posvetovati se" pomeni "razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve" (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1998, Bajec A., et al (ur.), Slovenska akademija znanosti in umetnosti, DZS, Ljubljana, str. 942. 43 Drugi odstavek Poslovnika Dts (Uradni list RS, št. 24/2018). 44 Glej na primer odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-202/99, 21. 11. 2002, odst. 13-14. 45 Enako se o tem ni izrekla tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 11. 4. 2019. 46 Na isti argument se sklicuje tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 11. 4. 2019. 47 Po določbi drugega odstavka 64. člena ZUS-1, če je bil izpodbijani akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov, sodišče v primerih iz prejšnjega odstavka s sodbo ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta. 48 Odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1055/05 z dne 19. 1. 2006, odst. 10. 49 Mirovni inštitut proti Sloveniji, 13. 3. 2018, odst. 36-43; glej tudi zadeva Fisher z dne 26. 4. 1995 50 Zumbotel v. Austria, 21. 9. 1993. 51 Schuler-Zgragen v. Switzerland, 24. 6. 1993, odst. 58; Göc v. Turkey, 11. 7. 2002; Jussila v. Finland, 23. 11. 2006, odst. 42 52 Potocka and others v. Poland; Kaplan v. the United Kingdom; Bryan v. the United Kingdom; Mirovni inštitut proti Sloveniji, odst. 36-46.