Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je izvedenec ugotovil, da je pritožnica suicidna, na drugi način pa ni mogoče doseči izboljšanja, je pravilen sklep sodišča, da še tri tedne ostane na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru.
Pritožba A. A. se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v izreku pod točko I pritožnici omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov in pod točko II sklenilo, da se jo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom PK v Ljubljani, najdlje do vključno 27. 7. 2016. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo A. A. Ne strinja se z zadržanjem na oddelku pod posebnim nadzorom do 27. 7. 2016. Prosi za takojšnji odpust. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je na podlagi 61. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr, Ur. l. RS 77/2008) uvedlo postopek sprejema osebe na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru. Po opravljenem dokaznem postopku je na podlagi 39. člena ZDZdr odločilo, da se pritožnico zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom najdlje do 27. 7. 2016. Pritožnica prvega dela sklepa, da se ji omeji pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ne napada. Pritožuje se proti drugemu delu izreka in sicer želi, da se jo nemudoma odpusti. Zato je bilo treba preveriti, ali so podani pogoji iz 39. člena ZDZdr, ki določajo, da mora sodišče ugotoviti pogoje: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža zdravje ali zdravje drugih, če povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ali z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
5. Sodišče prve stopnje je zaslišalo pritožnico v prisotnosti odvetnika in izvedenca. Nato pa je še izvedenec podal izvedeniško mnenje in pri tem upošteval medicinsko dokumentacijo in pogovor s pritožnico. Sodišče druge stopnje ne bo ponavljalo izpovedbe pritožnice, saj je to sodišče pravilno povzelo na strani 2 in 3 izpodbijanega sklepa. Sodišče je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da ima pritožnica manično epizodo s psihotičnimi elementi v okviru bipolarne afektivne motnje (še pred nekaj meseci je bila depresivna z ustrezno terapijo). Izvedenec je izpovedal, da zato svojega vedenja in ravnanja preiskovanka ne more več kontrolirati, saj jo vodijo bolezensko spremenjeni načrti in zaključki in tako lahko pride do resnih konfliktov, saj okolica skuša nesmiselne odločitve in namene omejiti, kar pa vzpodbuja in dviguje pri preiskovanki napetost in jezavost. Izvedenec je tudi povedal, da vzrokov motnje in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot zgolj z zadrževanjem obravnavane osebe na oddelku pod posebnim nadzorom do določenega datuma. Ambulantno zdravljenje ne bi odvrnilo njene ogroženosti, saj je do bolezenskega stanja neprizadeta, nekritična in bi predpisano medikamentozno terapijo opustila, kot je omenila na zaslišanju. Po razlagi izvedenca kot strokovno usposobljene osebe, gre za običajen razvoj bolezni, ki brez zdravljenja vodi v smeri vse večje razvrtosti, v kateri taki bolniki prihajajo v vse večje konflikte z okolico, ob obratu faze v depresivno smer pa postanejo izrazito suicidni. Sodišče tudi ugotavlja, da je sama pritožnica to izjavila, ko je navajala, da se je nameravala ustreliti v glavo, pri čemer je na drobno opisala, s katero pištolo bi to dosegla oziroma s katero ta učinek pa ne bi bil v gotovosti zagotovljen. Sodišče tudi ugotavlja, da je tudi med zaslišanjem imela težave za kontroliranje impulzov (opis na strani 5 sklepa). Pritožnica je torej sama potrdila depresivno fazo in tudi do dveh dni nazaj prisotnost samomorilno naravnanost, čeprav je trenutno v fazi dobre energetske opremljenosti, so bile samomorilne težnje vseeno izražene.
6. Sodišče tudi sledi izvedencu, da je potrebno dozirano zdravljenje v pravi količini in redno, kar se doseže z opazovanjem na oddelku. Izvedenec je tudi pojasnil, da se te motnje lahko dobro obvladujejo z ustreznimi zdravili, brez njih pa se stanje drastično poslabša v smeri ogrožanja osebe (suicidnost, avtoagresija) ali drugih (hetero agresija zaradi dojemanja reakcije kot direktnega nasprotovanja namenom osebe) ter nesposobnostjo za normalno funkcioniranje v ožjem okolju ali službi. Izvedenec je še predvidel, da je potrebno, da je še tri tedne od dneva pregleda na takšni obravnavi. Nato pa bo možno ambulantno zdravljenje ali zdravljenje na odprtem oddelku.
7. Po navedenem se da ugotoviti, da niso podani razlogi za spremembo ali razveljavitev sklepa, saj je pritožbeno sodišče preizkušalo izpodbijani sklep po uradni dolžnosti in v mejah pritožničine navedbe in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).