Jedro

V skladu s tar. št. 1112 Taksne tarife se nižja taksa s količnikom 1,0 med drugim plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Odločilno dejstvo oziroma procesno dejanje sodišča, do nastopa katerega je stranka upravičena do vračila 2/3 plačane sodne takse za redni postopek, je torej “razpis” naroka za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za vračilo sodne takse.

2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu zahtevku za povračilo sorazmernega dela plačane sodne takse ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za vračilo sodne takse, ker je ugotovilo, da tožeča stranka tožbe ni umaknila pred razpisom naroka za glavno obravnavo, ampak šele kasneje. Zato v skladu s prvim odstavkom 36. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s tarifno št. 1112 Taksne tarife, ni upravičena do vrnitve sorazmernega dela plačane sodne takse za redni postopek.

5. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da se je povsem mehanično sklicevalo na tar. št. 1112 Taksne tarife, ne da bi pri tem z namensko razlago relevantnih določb ZST-1 upoštevalo namen in smoter plačila sodnih taks, ki je v tem, da utemeljuje vračilo sorazmernega dela plačane sodne takse dejstvo, da se postopek zaradi umika vloge “ne zgodi”, ne pa čas vložitve vloge o umiku tožbe.

6. V skladu s tar. št. 1112 Taksne tarife se nižja taksa s količnikom 1,0 med drugim plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Odločilno dejstvo oziroma procesno dejanje sodišča, do nastopa katerega je stranka upravičena do vračila 2/3 plačane sodne takse za redni postopek je torej “razpis” naroka za glavno obravnavo. Določba tar. št. 1112 Taksne tarife je tako jasna, da drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Da je bil takšen tudi namen zakonodajalca, je razvidno iz Predloga zakona o sodnih taksah (Poročevalec DZ, letnik 2008, št. 7 z dne 14. 1. 2008), v katerem je jasno navedeno, da je pogoj za znižanje takse, da je tožba umaknjena pred “razpisom” naroka za glavno obravnavo. Tudi dosedanja sodna praksa si je navedeno določbo tako razlagala (prim. odločbe VSC Cp 521/2012, VSC Cpg 229/2013, VSL I Cpg 36/2013, VSL I Cpg 1453/2014).

7. Ker v danem primeru ni sporno, da je tožeča stranka tožbo umaknila po razpisu naroka za glavno obravnavo, do vrnitve sorazmernega dela sodne takse ni upravičena. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, ko je njen predlog za vrnitev sodne takse zavrnilo.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).