Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožbeni ugovor, da tožnica presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker je prošnjo vložila v času, ko je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izvedel letno plačilo regresa za upokojence, je neutemeljen, saj je iz dokumentacije v spisih razvidno, da je organ za brezplačno pravno pomoč ta znesek (letni dodatek) upošteval le v delu 1/4 glede na tromesečje oz. 1/12 mesečno.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se zavrne tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno pomoč v postopku osebnega stečaja. Na podlagi prosilkinih lastnih navedb, predloženih listin in listin, ki jih je sodišče prejelo na podlagi poizvedb po uradni dolžnosti, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je prosilka v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejela s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) pokojnino, varstveni dodatek in letni dodatek, preračunano za dobo treh mesecev, v skupnem neto znesku v višini 1.438,78 EUR. Po določbah 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS št. 48/01, 50/04 in 23/08) se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV, Ur, list RS št. 3/07- UPB2 s spremembami), ki je na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 459,04 EUR (osnovni znesek minimalnega dohodka je od 1. 7. 2010 znašal 229,52 EUR). Ker iz predloženih podatkov in listin izhaja, da je povprečni mesečni dohodek prosilke v obdobje zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje znašal 479,59 EUR, niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu ZBPP. Zato je bilo treba predmetno vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti.
Tožnica v tožbi navaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč zmotno povzel določila materialnega prava in na ta način zmotno ugotovil dejansko stanje. Vlogo za osebni stečaj in prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je namreč vložila zaradi dokazljive insolventnosti v skladu s 14. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zaradi tega ima blokirana sredstva na svojem transakcijskem računu. Organ za BPP je pri izračunu njenega lastnega dohodka upošteval tudi zneske s katerimi ne more prosto razpolagati, ker ima nanje pravnomočno sodno prepoved razpolaganja v skladu z 136. do 150. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Njen razpoložljiv dohodek (zmanjšan za navedene obremenitve) pa je premajhen, da bi zmogla plačilo pravne pomoči. Tudi dohodek, ki znaša po izračunu sodišča 479,59 EUR, je že po ugotovitvah Vlade RS za leto 2007 pod pragom revščine, ki je tega leta znašal 495,00 EUR na osebo na mesec. Za leto 2009 je ta znesek po izračunu Statističnega urada RS za enočlansko gospodinjstvo znašal 7.118,00 EUR letno oziroma 593,00 EUR na mesec. S tem, ko Organ za BPP pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči za prejemnike denarne socialne pomoči ne ugotavlja lastnega dohodka kot osnovnega parametra za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je ta kategorija prebivalstva v neenakem odnosu do drugih prosilcev, kar pomeni kršitev ustavne pravice po 14. členu Ustave RS. Poleg tega predmetna zavrnitev temelji na preseganju cenzusa za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi tega, ker je prošnjo vložila v času, ko je ZPIZ izvedel letno plačilo regresa za upokojence, medtem ko bi v vseh ostalih trimesečjih njen povprečni dohodek znašal 422,00 EUR. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je bila tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zakonito zavrnjena iz razloga, ker tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je imela v relevantnem obdobju dohodke, ki so presegali cenzus dohodka na družinskega člana, do katerega je še mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč.
V 13. členu ZBPP je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek). Glede na določbo 22. člena ZSV je znašal osnovni znesek minimalnega dohodka v relevantnem času 229,52 EUR, dvakratnik tega zneska znaša 459,04 EUR. Ker je tožničin povprečen mesečni dohodek v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 479,59 EUR in je torej za 20,55 EUR presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni izpolnjen finančni pogoj po 13. členu ZBPP, zato je organ za brezplačno pravno pomoč ravnal zakonito, ko je predmetno vlogo zavrnil. Tožbeni ugovor, v smislu katerega tožnica presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker je prošnjo vložila v času, ko je ZPIZ izvedel letno plačilo regresa za upokojence, je neutemeljen, saj je iz dokumentacije v spisih razvidno, da je Organ za BPP ta znesek (letni dodatek) upošteval le v delu 1/4 glede na tromesečje oz. 1/12 mesečno. Kot je razvidno iz obvestila ZPIZ o nakazilu z izplačilom na dan 31. 5. 2011 (obvestilo z dne 8. 7. 2011 – list št. 15 upravnega spisa) je namreč tožnica v mesecu maju 2011 dejansko prejela letni dodatek (regres) v višini 367,95 EUR, ki pa je bil skupaj za relevantno trimesečno obdobje upoštevan le v višini 91,992 EUR (torej v višini ¼ letnega zneska). Tako upoštevan 3- mesečni znesek se je potem skupaj z ostalimi dohodki trimesečja preračunal na mesečne prejemke (delil s tri), ki pa so presegli mesečni cenzus. Tako je organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil in izračunal, da je tožnica v treh mesecih (pred vložitvijo prošnje za BPP) prejela skupno 1.438,78 EUR relevantnih dohodkov, kar preračunano na mesečni znesek dejansko znaša 479,59 EUR (izračun na listu št. 13 upravnega spisa), mesečni cenzus pa je takrat znašal 459,04 EUR.
Tožbeni ugovor, v smislu katerega bi moralo sodišče upoštevati tudi vse tožničine odtegljaje oziroma obremenitve dohodka zaradi odplačevanja (moževih) dolgov (ki so verjetno nastali kot posledica prenosa terjatev izbrisane družbe na fizično osebo), je neutemeljen. Glede na določbe 13. člena ZBPP in 27. člena ZSV, se stroški, ki jih ima prosilec za brezplačno pravno pomoč, od njegovih lastnih dohodkov ne morejo odštevati. Iz citirane določbe tretjega odstavka 13. člena ZBPP izhaja, da se lastni dohodek prosilca upošteva v celoti. Tudi v 27. členu ZSV je določeno, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo vsi dohodki in prejemki, razen tam eksaktno navedenih. Niti ZBPP, niti ZSV pa nimata določb, na podlagi katerih bi bilo mogoče prosilčev lastni dohodek zmanjševali za kakršnekoli stroške.
Iz sicer ne popolnoma jasnih tožbenih izvajanj bi bilo mogoče zaključiti, da tožnica ugovarja tudi kršitev ustavnih pravic, ki bi ji naj nastala zaradi neenakega obravnavanja v primerjavi s prejemniki socialnih pomoči (14. člen Ustave RS). Ta njen ugovor je pavšalen in neutemeljen iz več razlogov. Kot prvič je ta problematika v celoti in ustavno skladno urejena v ZBPP in ZSV (tožnica niti ne trdi, da bi bile zakonske določbe ustavno neskladne in zakaj), drugič so dohodki prejemnikov socialne pomoči že presojeni v postopku dodeljevanja socialne pomoči in ni neustavno, če upravni organ te ugotovitve upošteva, tretjič pa tožnica ne pove, glede česa točno in kako bi naj bilo poseženo v njene pravice zaradi neenakega obravnavanja v primerjavi z drugimi prejemniki BPP.
V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/10).
Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.