Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da je obravnavana prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Tožba se zavrne.
1.Z odločbo, št. Bpp 830/2023-11 z dne 18. 12. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je tožnik vložil 14. 9. 2023.
2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka uvodoma ugotavlja, da je tožnik predmetno prošnjo vložil za pravno svetovanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 37/2020. Tožnik namreč predvideva, da bo zadeva na podlagi vložene pritožbe vrnjena v ponovno sojenje sodišču na prvo stopnjo.
3.Toženka nadalje ugotavlja, da iz P vpisnika Okrožnega sodišča v Novem mestu izhaja, da se navedeni pravdni postopek vodi zaradi plačila 37.000,00 EUR. Tožnik je v postopku udeležen kot tožena stranka. Dne 22. 12. 2022 je bila izdana sodba, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. Dne 23. 2. 2023 je zoper to sodbo tožnik vložil pritožbo, ki jo je dopolnil 29. 3. 2023. Dne 28. 2. 2023 je pritožbo vložil (tudi) pooblaščenec tožnika. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom II Cp 849/2023 z dne 9. 11. 2023 pritožbo tožnika zavrnilo, pritožbo njegovega pooblaščenca in dopolnitev pritožbe tožnika pa zavrglo. Sodba v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 37/2020 je postala pravnomočna 9. 11. 2023 in izvršljiva 13. 12. 2023.
4.Ker je postopek Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 37/2020, v zvezi s katerim tožnik prosi za dodelitev BPP, že pravnomočno zaključen, je toženka ocenila, da je obravnavana prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna, saj sta pričakovanje in zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Tožnik tako v obravnavani zadevi ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP v skladu z določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), zato je toženka njegovo prošnjo zavrnila, ne da bi ugotavljala subjektivni kriterij za dodelitev BPP (finančni in premoženjski pogoji), ki mora biti podan kumulativno. Ob tem je toženka še izpostavila, da je tožnik 30. 11. 2023 (po odvetniku A. A.) vložil prošnjo za dodelitev BPP za predlog za dopustitev revizije zoper navedeno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani.
5.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, s katero sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da mu dodeli zaprošeno BPP; podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.
6.V tožbi se sklicuje na zadevo opr. št. P 37/2020 in navaja, da nujno potrebuje BPP, da "vloži tožbo na ustavno sodišče za varstvo zakonitosti in obnovo postopka". V pretežnem delu tožbe pojasnjuje svojo oceno, da Okrožno sodišče v Novem mestu, ki tudi sicer neustrezno odloča, v zadevi ni pravilno postopalo in mu ni omogočilo poštenega sojenja. Med drugim pojasnjuje, da pred sodiščem ni imel ustrezne pravne pomoči, saj ga je namesto odvetnika A. A. zastopala njegova tajnica, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Tožnik dodaja še, da glede na njegovo finančno stanje sam ne zmore plačila pravne pomoči in je po krivici v zaporu od 19. 7. 2022 dalje, pred tem je bil od 19. 2. 2022 v priporu. Nima nobenih dohodkov in je oče 9 otrok.
7.Tožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.
8.Tožba ni utemeljena.
9.V obravnavanem upravnem sporu je predmet presoje zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka iz razloga, ker je zadeva očitno nerazumna, zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je vložil 14. 9. 2023.
10.ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se da udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Iz citiranih določb tako izhaja, da morajo biti za dodelitev BPP, poleg materialnega (finančnega) pogoja, izpolnjeni tudi objektivni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
11.Toženka je izpodbijano odločbo oprla na dve bistveni ugotovitvi in sicer, da tožnik obravnavano prošnjo vlaga za pridobitev BPP za pravno svetovanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 37/2020 (saj tožnik pričakuje, da bo pritožbeno sodišče ugodilo njegovi pritožbi in zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču na prvo stopnjo), ter na ugotovitvi, da je navedena zadeva Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 37/2020 (že) pravnomočno končana. Tožnik v tožbi navedenim ugotovitvam toženke, na katerih temelji izpodbijana odločba, ne oporeka, sodišče pa pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Ob tako ugotovljenem nespornem dejanskem stanju pa je toženka tudi po presoji sodišča pravilno zaključila, da je obravnavana prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče sledi razlogom, s katerimi je izpodbijano odločbo utemeljila že toženka in se nanje v celoti sklicuje ter jih v sodbi ne ponavlja, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1.
12.Tožnik je v tožbi podal tudi navedbe v zvezi z njegovim (slabim) materialnim položajem, vendar so te navedbe za obravnavano zadevo brezpredmetne. Tožnikova prošnja je bila namreč zavrnjena, kot rečeno, ker ne izpolnjuje objektivnih pogojev za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, zato za predmetno odločitev ni pomembno, ali tožnik izpolnjuje subjektivne (materialne) pogoje, saj mora prosilec za pridobitev BPP kumulativno izpolnjevati vse pogoje, ki jih določa ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Iz tega razloga toženka materialnega položaja tožnika v postopku niti ni ugotavljala, kar je v izpodbijani odločbi tudi obrazložila.
13.Glede na tožbene navedbe sodišče še dodaja, da predmetna odločitev ne ovira možnosti, da tožnik zaprosi za dodelitev BPP za vložitev morebitnih izrednih pravnih sredstev v zadevni pravdni zadevi, pri čemer je toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da je tožnik že vložil prošnjo za dodelitev BPP za predlog za dopustitev revizije.
14.Kot izhaja iz zgoraj obrazloženega, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno. Vprašanje, ali je prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna, pa je izključno pravno vprašanje. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.
15.Glede na navedeno sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.
Zveza
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24
Pridruženi dokumenti
Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.