Jedro

Tožnik ni verjetno izkazal, da je toženka lastnica predmetnih nepremičnin. Glede na drugačne zemljiškoknjižne podatke bi moral v okviru 168. člen ZZK-1 priložiti listino, ki bi bila primerna za vpis toženkine lastninske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri se toženki prepoveduje odtujiti ali kakorkoli obremeniti del stavbe št. 1614, stoječe na nepremičnini z ID znakom 0000-1129/1-0 in 0000-1129/2-0, in da se začasna odredba zaznamuje v zemljiški knjigi.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je toženka lastnica spornega stanovanja na podlagi zakona, ki ga je uzakonila kot suverena država. Pravna oseba T., p.o., ki je prenehala obstajati, pa je njegova zemljiškoknjižna lastnica. Sodišče prve stopnje je že predhodno odločilo, da se postopek nadaljuje zoper toženko, sedaj pa iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj toženke ne šteje več za lastnico spornega stanovanja. Glede tega vprašanja ima sodišče različna stališča. Dejstvo, da toženka lastninske pravice ni vknjižila v zemljiško knjigo, ne pomeni, da ne more s pravnim poslom ali odločbo svojega organa prenesti lastninske pravice na drugo osebo. Toženka poskuša to storiti, saj je izstavila listine, na podlagi katerih poskuša druga pravna oseba iz Republike Makedonije v postopku z opr. št. Dn št. 89137/2014 vknjižiti svojo lastninsko pravico. Tožnik predlaga izdajo predlagane začasne odredbe, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

2. Toženka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po vpogledu zemljiško knjigo ugotovilo, da toženka ni lastnica nepremičnin ID 0000-1129/1-0 in 0000-1129/2-0 in da tožnik za dokaz toženkinega lastništva ni predložil listin v smislu tretjega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter posledično ni izkazal toženkinega lastništva nepremičnin, ki sta predmet predloga za izdajo začasne odredbe.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz plombe z opr. št Dn-89137/2014 izhaja, da je družba D. dne 11. 4. 2014 predlagala vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, ki sta predmet predloga za izdajo začasne odredbe, tožnik pa je podal predlog za izdajo začasne odredbe dne 3. 2. 2015. Ker v skladu s 5. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) učinkujejo vpisi pravic v zemljiški knjigi od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, vložitev zemljiškoknjižnega predloga v zadevi z opr. št. Dn 89137/2014 z dne 11. 4. 2014 zaradi zemljiškoknjižnega načela vrstnega reda ne more predstavljati konkretne nevarnosti za odtujitev ali obremenitev nepremičnin v smislu prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče izpostavlja tudi dejstvo, da (četudi bi dejansko nepremičnini bili v lasti Republike Makedonije) je v skladu s 14. členom ZIZ v Republiki Sloveniji mogoče dovoliti zavarovanje na premoženje tuje države samo s poprejšnjim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje zadeve, razen če je tuja država izrecno privolila v izvršbo.

6. Predlagana začasna odredba na prepoved razpolaganja z nepremičnino v konkretnem primeru omejuje razpolagalno sposobnost zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, v predlogu za izdajo začasne odredbe opredeljeni nepremičnini pa sta v zemljiški knjigi vpisani na pravno osebo T., p. o. družbena lastnina. Tožnik bi moral torej v skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ priložiti listino, ki bi bila primerna za vpis toženkine lastninske pravice v skladu z 31. členom v zvezi z 40. členom ZZK-1, ki varujejo javni red Republike Slovenije. Lastninska pravica se lahko namreč v skladu z 39. členom Stvarno-pravnega zakonika pridobi le na podlagi nacionalnega zakona in ne na podlagi zakona tuje države. Ker se bo moralo sodišče prve stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava v nadaljnjem postopku opredeliti tudi do vprašanja toženkine pasivne legitimacije, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom že odločilo o nadaljevanju postopka z Republiko Makedonijo na strani tožene stranke.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).