Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
13. 7. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. (A.) A. iz Ž. na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. (A.) A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 156/2002 z dne 18. 12. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1698/2000 z dne 12. 12. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 883/98 z dne 23. 6. 2000 se ne sprejme.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je pritožnica (v pravdnem postopku tožnica) zahtevala ugotovitev, da je izvršba s prisilno prodajo nepremičnin, dovoljena v zadevi Okrajnega sodišča v Kamniku št. I 1000/95, kolikor se nanaša na prodajo deležev tretje in četrte toženke (to sta pritožničini hčerki), vsake do 5/100 vl. št. 958 k. o. Z., nedopustna. Prav tako je zavrnilo zahtevek, da pritožnici pripada na solastninskih deležih omenjenih dveh toženk, vsake do 25/100 vl. št. 958 k. o. Z., solastninska pravica do 20/100, tako da pritožnica postane solastnica do 90/100 navedenih nepremičnin in da sta ji toženki dolžni izstaviti listino, s katero bo dosegla vknjižbo zahtevane solastnine.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da pritožnica ni dokazala podlage za pridobitev večjega solastninskega deleža na solastnih nepremičninah. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je ustavna pritožnica pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnica je nato vložila tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.
Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno sodno odločbo. Meni, da je obrazložitev sodišča brez pravne podlage. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je njena tožba nemoralna in protipravna. Meni, da je njen zahtevek dopusten in ima podlago v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - ZIZ), ki urejajo ugovor tretjega. Meni tudi, da bi sodišče moralo tožbo zavreči, če je ocenilo, da je tožba nemoralna in nedopustna. Izpodbijane sodbe so po mnenju pritožnice protislovne. Ne strinja se s stališčem sodišča, da bi v konkretnem primeru moralo obstajati soglasje vseh solastnikov za vlaganja pritožnice v stanovanjsko hišo. Glede na to, da sta solastnici mladoletni hčerki, ki sta bi zaupani v varstvo in vzgojo pritožnici, naj bi bilo brez pomena pričakovati, da bo pritožnica od njih zahtevala soglasje. Po mnenju pritožnice dokončanje gradnje ni v ničemer poseglo v solastninske deleže mladoletnih otrok, temveč se je vrednost kvečjemu povečala, saj je dokončana hiša pridobila svojo funkcionalnost. Z izpodbijanimi sodbami naj bi bili v škodo pritožnice kršeni pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in "pravica do varstva lastnine" (prvi odstavek 67. člena Ustave).
Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku. Zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pritožnica ne izkaže. Z zatrjevanjem napačnosti
materialnopravnih stališč, na katerih temeljijo izpodbijane sodbe, kršitve ustavnih pravic namreč ni mogoče utemeljiti.
Očitek pritožnice o kršitvi pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) je neutemeljen. Ta pravica je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve, do takšne odločitve pa je v obravnavni zadevi prišlo. Glede na izrecno nasprotovanje pritožnice stališču sodišča prve stopnje o "nemoralnosti" oziroma nedopustnosti njene tožbe je treba pojasniti, da to stališče za odločitev sodišča sploh ni bilo bistveno. Sodišče je o pritožničinem tožbenem zahtevku meritorno odločilo in navedlo pravno odločilne razloge za svojo odločitev. Dejstvo, da pritožnica z odločitvijo sodišča ne soglaša, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
Na prvi odstavek 67. člena Ustave, ki določa, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, se za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.
Kolikor pritožničine navedbe o kršitvi "pravice do varstva lastnine" smiselno pomenijo očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, Ustavno sodišče pojasnjuje, da bi bila ta pravica pritožnici kršena, če bi izpodbijane sodbe temeljile na takšnem pravnem stališču oz. takšnem razumevanju zakona, ki je nezdružljivo z navedeno ustavno pravico. Tega pritožnica niti ne zatrjuje. Zgolj očitek, da je sodna odločba, ki posega v njen
premoženjskopravni položaj, nepravilna in nezakonita, tudi če bi bil utemeljen, ne izkazuje kršitve te ustavne pravice.
Ustavno sodišče še pojasnjuje, da glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, ni moglo upoštevati pritožničine vloge (dopolnitve ustavne pritožbe), prejete dne 26. 8. 2003.
Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
mag. Marija Krisper Kramberger