Jedro

Poprava odločbe.

Izrek

Pritožba obsojenega J.J. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje 18. 4. 2017 po petem odstavku 47. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in 129.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrnilo predlog obsojenega J.J. v delu za plačilo sodne takse v znesku 150,00 EUR ter stroškov kazenskega postopka v znesku 91,03 EUR, hkrati pa mu je ugodilo v delu za obročno plačilo denarne kazni v višini 1.000,00 EUR. Navedene zneske mora obsojenec plačati na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu s tem, da če s plačilom posameznega obroka zamudi, lahko sodišče odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Povzeto je bilo izdano v sklepu I K 45085/2014. 2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi ali da ga spremeni "ob upoštevanju olajševalnih okoliščin in dejansko in popolno ugotovljenega dejanskega stanja".

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da je v izreku sklepa navedeno, da mora denarno kazen plačati v desetih mesečnih obrokih, medtem ko je v razlogih sklepa zapisano, da mu je bilo dovoljeno to kazen plačati v dvanajstih obrokih. Vendar gre pri slednjem očitno za spodrsljaj (lapsus), ki ga lahko sodišče prve stopnje odpravi s popravo sklepa (365. člen ZKP) in zato uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana. Sploh pa je že izrek sklepa zaradi skladnosti med številom obrokov, višino posameznega obroka ter skupno višino denarne kazni tako jasen, da pritožniku zanesljivo ne more biti neznano, kako je bilo o njegovem predlogu odločeno in v kakšnem obsegu mu je sodišče prve stopnje sledilo.

5. Različno od zgornjega se pritožbeno sodišče s pritožnikom glede uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more strinjati niti v izhodišču. Pritožnik je sicer pritožbeno navedbo o prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje, podkrepil z ustrezno listino, pri čemer pa to ni ničesar novega, saj je že v predlogu za obročno plačilo stroškov kazenskega postopka in denarne kazni z dne 21. 2. 2017 navajal, da je redno zaposlena le njegova partnerka. Pomeni, da je sodišče prve stopnje pritožnikovo premoženjsko in socialno stanje v celoti ocenilo ter da je torej odločba tudi glede ugotovljenih odločilnih dejstev pravilna.

6. Glede na to, in ker pritožbeno sodišče drugih pomembnih okoliščin v pritožbeni obrazložitvi ni zasledilo, je o pritožbi obsojenega J.J. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).