Jedro

Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (če je pritožbo vložil pooblaščenec stranke, ki pa kljub pozivu sodišča ni predložil njenega pooblastila), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu (pritožba se kot nedovoljena zavrže). V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati napadenega sklepa sodišča prve stopnje. Ker je v postopku na prvi stopnji kot tožeča stranka sodelovala stranka, ki v taki obliki, kot je bila označena, ni vpisana v sodni register, gre pri izpodbijanem sklepu za formalno, ne pa tudi materialno pravnomočen sklep (takšna stranka namreč ne more biti pravdna stranka). Ker na takšen sklep niso vezani ne sodišče in ne stranki, tudi ni potrebna posebna razveljavitvena odločba.

Izrek

1. Pritožba se kot nedovoljena zavrže. 2. Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: 1. Zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje; 2. Štelo tožbo za umaknjeno; 3. Tožeči stranki naložilo povrnitev 6.928,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke (v roku 8 dni).

Zoper navedeni sklep se je pritožilo (sestavljeno podjetje) G. (glej pritožbo z dne 17.3.1993 in "predlog" z dne 23.4.1993). Pred predložitvijo pritožbe v reševanje drugostopnemu sodišču pa je prvostopno sodišče pooblaščenca pritožnika (na podlagi 98. člena Zakona o pravdnem postopku) pozvalo, da predloži pooblastilo (glej sklep z dne 15.4.1993, nakar je le-ta predložil pooblastilo O. G. (list št. 49).

Pritožba ni dovoljena.

Ko drugostopno sodišče prejme pritožbo, najprej preizkusi, ali so podane procesne predpostavke za njeno dopustnost. Tako je naslovno sodišče v konkretnem primeru ugotovilo, da je pritožbo vložila ena pravna oseba (sestavljeno podjetje G.), dočim je pooblaščenec pritožnika (po pozivu sodišča) predložil pooblastilo druge pravne osebe (O. G.). Ker odvetnik V. B. torej ni izkazal upravičenja za zastopanje pritožnika (ta pa tudi ni pozneje odobril vložitve pritožbe), je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (na podlagi 1. točke 380. člena v zvezi s 3. odstavkom 358. člena ZPP).

Sicer pa iz podatkov sodnega registra Temeljnega sodišča v x izhaja, da je iz TZO I. (in ne y) nastala O.G. (sklep z dne 1.1.1990), ki je vstopila v sestavljeno podjetje G. (sklep z dne 8.1.1992), od koder pa je nato izstopila (sklep z dne 8.6.1993). Torej bi pritožbo kvečjemu lahko vložila O. G. kot samostojna pravna oseba (ki je v času vložitve pritožbe še bila članica sestavljenega podjetja G.), ne pa tudi omenjeno sestavljeno podjetje.

Kadar manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pritožbe, sodišče druge stopnje ne odloča meritorno o pravnem sredstvu. V posledici tudi ne preizkuša sklepa sodišča prve stopnje. Sicer pa gre pri omenjenem sklepu le za formalno (ne pa tudi za materialno) pravnomočen sklep. Iz podatkov sodnega registra koprskega sodišča namreč izhaja, da tožeča stranka v taki obliki, kot je bila označena s strani odvetnika V. B., ni bila vpisana v sodni register. Zato tudi ne more biti pravdna stranka. V okviru O. G. je namreč v sodni register bila vpisana TZO I. (in ne y), ki pa je v svoji sestavi imela delovno enoto (DE) y - s sedežem v y (ki pa ni pravna oseba).

To pa hkrati pomeni, da O. G. niti ne more biti pravna naslednica O.G. y (v resnici je namreč pravna naslednica O.G. I.).

Ker je drugostopno sodišče vloženo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo, je izpodbijani sklep postal pravnomočen, vendar (kot povedano) le formalno pravnomočen. To pomeni, da nanj niso vezani ne sodišče in ne stranki. Takšnega sklepa pa tudi ni potrebno razveljavljati s posebno odločbo.

Ker je drugostopno sodišče vloženo pritožbo zavrglo, je v posledici na podlagi 1. odstavka 166. člena ZPP odločilo, da pritožnik sam trpi nastale pritožbene stroške.