Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 301/99

ECLI:SI:VSRS:2000:VIII.IPS.301.99 Delovno-socialni oddelek

delovno razmerje pri delodajalcu plače in drugi prejemki odpravnina zamudne obresti stečajni postopek priviligirane terjatve
Vrhovno sodišče
4. julij 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišči pri svojih odločitvah nista upoštevali, da zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso priviligirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjena zakonska določila izčrpno naštevajo, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka, zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev. To smiselno izhaja tudi iz pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7.6.2000. V tem pravnem mnenju je poudarjeno, da se po prvem odstavku 160. člena ZPPSL dolgovi stečajnega dolžnika poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če zakon ne določa drugače.

Izrek

Reviziji se delno ugodi.

Sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne zahtevek tožnikov na ugotovitev pravice do prednostnega poplačila zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov iz točke 4 prijave z dne 18.9.1997 iz stroškov stečajnega postopka.

V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnikov in ugotovilo, da imajo tožniki pravico, da se neprerekani znesek odpravnin trajno presežnim delavcem v skupnem znesku 28,316.685,30 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov iz točke 4 prijave z dne 18.9.1997 poplača iz stroškov stečajnega postopka. Pri tem je za vsakega od tožnikov posebej prisodilo znesek prednostnega poplačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava z navedbo, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določil Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Uradni list RS, št. 67/93, 39/97). Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na določila 4. točke 2. odstavka 160. člena ZPPSL, ki se po mnenju tožene stranke ne nanašajo na odpravnine, ki so nastale pred uvedbo stečajnega postopka, zato imajo terjatve tožnikov status navadne terjatve.

Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je v letu 1997 spremenjeni in dopolnjeni ZPPSL določil, da se kot stroški stečajnega postopka poravnajo tudi odpravnine v višini in pod pogoji, kot gre presežnim delavcem po določilih Zakona o delovnih razmerjih. Te spremembe so pričele veljati 1.7.1997, medtem ko je bil stečaj nad toženo stranko uveden 10.7.1997, torej po začetku veljavnosti omenjene spremembe ZPPSL v letu 1997. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da revizijsko sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožečih strank zavrne kot neutemeljen in tožečim strankam naloži v plačilo pravdnih stroškov tožene stranke, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Revident navaja, da pritožbeno sodišče ni ugotavljalo, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, čeprav je tožena stranka v pritožbi to zahtevala. Sodišče je preizkušalo le pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotavljalo je le čas uveljavitve novele ZPPSL, ni pa zavzelo stališča o pravilni uporabi 4. točke 2. odstavka 160. člena ZPPSL, s čemer je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava je podan, ker je sodišče omenjena določila ZPPSL napačno uporabilo. Terjatve tožnikov izhajajo iz naslova neizplačanih odpravnin presežnim delavcem in so nastale pred uvedbo stečajnega postopka, zato ne gre za terjatve, ki se izplačajo kot stroški stečajnega postopka. Kot stroški stečajnega postopka se izplačajo le odpravnine, ki pripadajo delavcem, ki izgubijo zaposlitev ob uvedbi stečajnega postopka. Po revidentovih navedbah naj bi pritožbeno sodišče svojo sodbo oprlo tudi na spremembe ZPPSL v letu 1999, po katerih se kot stroški stečajnega postopka poravnajo neizplačane odpravnine, kot so zaposlenim pripadle po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, kot je določena za presežne delavce. Te spremembe ZPPSL pa v času uvedbe stečajnega postopka še niso veljale in jih sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti kot materialnopravno podlago svoje odločitve. Kljub temu pa prav te določbe v letu 1999 spremenjenega ZPPSL kažejo, da je bila odločitev sodišč nepravilna. Če bi že pred spremembo zakona v letu 1999 zakon določal, da se omenjene terjatve poravnajo kot stroški postopka, bi zakonodajalec ne sprejel spremembe, po kateri omenja prav to, torej da se omenjene terjatve poravnajo kot storški stečajnega postopka.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je delno utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77 ter na pravilno uporabo materialnega prava (določba 386. člena ZPP/77).

Revizijsko sodišče postopkovnih kršitev ni ugotovilo, ugotovilo pa je, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, čeprav ne na način, kot je sodiščema očitan z revizijo.

Sodišči pri svojih odločitvah nista upoštevali, da zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso priviligirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjena zakonska določila izčrpno naštevajo, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka, zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev. To smiselno izhaja tudi iz pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7.6.2000. V tem pravnem mnenju je poudarjeno, da se po prvem odstavku 160. člena ZPPSL dolgovi stečajnega dolžnika poplačajo iz razdelitvene mase sorazmerno, če zakon ne določa drugače. Drugače določa že v drugem odstavku 160. člena ZPPSL, po katerem se nekatere terjatve delavcev, med katerimi so omenjene tudi odpravnine, poravnajo iz stečajne mase prednostno - pred ostalimi upniki. Iz prvega odstavka 160. člena ZPPSL izhaja osnovno načelo stečajnega postopka - načelo sorazmernega poplačila upnikov iz sredstev stečajne mase. Izjeme od tega načela lahko določi samo zakon, ki zamudnih obresti v zvezi s tem ne omenja. Te pa je treba v stečajnem pravu tako, kot je to na sploh uveljavljeno v pravni teoriji in praksi, razlagati restriktivno. Zato je revizijsko sodišče, ker je ugotovilo, da je bilo v zvezi z zamudnimi obrestmi materialno pravo zmotno uporabljeno, na podlagi 1. odstavka 395. člena ZPP/77 spremenilo sodbo sodišča druge stopnje tako, kot je navedeno v izreku.

V ostalem revizija ni utemeljena.

Revident sodišču druge stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila storjena s tem, da pritožbeno sodišče ni zavzelo stališča do tega, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila 4. točke 2. odstavka 160. člena ZPPSL ali ne. V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da so spremembe in dopolnitve ZPPSL v letu 1997 začele veljati pred uvedbo stečajnega postopka, hkrati pa je ocenilo, da so bila določila 2. točke 160. člena ZPPSL pravilno uporabljena, s tem, ko je sodišče prve stopnje štelo, da je po omenjenih zakonskih določilih treba terjatve delavcev iz naslova odpravnin, ki so nastale pred uvedbo stečajnega postopka, poplačati prednostno, kot stroške stečajnega postopka. Svojo odločitev in razloge zanjo sta torej sodišči jasno navedli v svojih sodbah.

Revizijsko sodišče prav tako tudi ni ugotovilo, da bi bilo v obravnavani zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo, razen v prej navedenem obsegu. Pritožbeno sodišče kot tudi sodišče prve stopnje sta kot materialnopravno podlago svoje odločitve pravilno uporabili v letu 1997 dopolnjeni 2. odstavek 160. člena ZPPSL, po katerem terjatve iz naslova odpravnin štejejo kot prednostne in se izplačajo kot stroški stečajnega postopka. Napačno je stališče revidenta, da določila 4. točke 2. odstavka 160. člena v letu 1997 noveliranega ZPPSL omenjajo le odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ki izgubijo zaposlitev ob uvedbi stečajnega postopka, saj ta zakonska določila ne omenjajo, katere odpravnine se izplačajo kot stroški stečajnega postopka z vidika časa njihovega nastanka. S tem, ko določajo, da gre za odpravnine, ki so priznane zaposlenim v višini in pod pogoji, kot gre presežnim delavcem po zakonu o delovnih razmerjih, omenjena zakonska določila določajo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati terjatve iz naslova odpravnin, da bi jih bilo mogoče poravnati prednostno kot stroške stečajnega postopka.

Revidentove navedbe, da je sodba sodišča druge stopnje nezakonita, ker sodišče ni ugotovilo kršitev materialnega prava pred sodiščem prve stopnje, ki naj bi bila v tem, da je sodišče prve stopnje oprlo svojo sodbo tudi na novelo ZPPSL iz leta 1999, torej na norme, ki še niso veljale, ko je bil uveden stečajni postopek, niso utemeljene. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje svoje sodbe ni oprlo na omenjena zakonska določila, temveč je svojo odločitev, oprto na 4. točko 2. odstavka 160. člena v letu 1997 noveliranega ZPPSL, s citiranjem novele istega zakona v letu 1999 dodatno obrazložilo svoje stališče o tem, zakaj je štelo, da se pravila 4. točke 2. odstavka 160. člena v letu 1997 noveliranega ZPPSL nanašajo na odpravnine, ki so bile delavcem priznane pred uvedbo stečajnega postopka.

Sklicevanje na ta določila zato v tem primeru ni uporaba materialnega prava, zato ta revizijski razlog ni ugotovljen.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpise Republike Slovenije.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia