Jedro

Če je prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navajala ugovore, sodišče prve stopnje pa jih v sodbi ni presodilo, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (14. tč. 2. odst. 299. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 16. čl. ZUS).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2473/97-11 z dne 8.9.1999 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo Župana Občine J. z dne 21.8.1997 ter zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, ki jo je dne 17.11.1995 izdala Občina J. Z navedeno odločbo prve stopnje je bilo ugotovljeno, da K. ulica ne izpolnjuje minimalnih tehničnih elementov za lokalne ceste in ulice, določenih v Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa (1. točka izreka) in odločeno, da se na zgornjem delu te ulice začasno prepove promet za vsa vozila na motorni pogon, z izjemo intervencijskih vozil ter da se vsako dostavo, nujno za življenjske potrebe stanovalcev, opravi le po predhodni pridobitvi dovoljenja upravljalca poti K. d.o.o. J., pri čemer največja skupna teža vozila ne sme presegati 1.5 t, hitrost vozila pa je lahko največ 10 km/h (2. točka izreka) in da se na spodnjem delu K. ulice mimo objekta K. omeji osna obremenitev vozil na 1 tono in omeji hitrost vozil na 10 km/h (4. točka izreka) ter naloženo K. d.o.o J., da postavi ustrezne prometne znake (3. in 5. točka izreka). Tožena stranka je tožnikov predlog zavrnila, ker je za odločanje o odpravi oziroma razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici praviloma pristojen organ druge stopnje, oziroma organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvena dela organa, ki je odločbo izdal. Ker gre za hierarhičen nadzor nad delom upravnih organov, noben organ ne more lastne dokončne odločbe odpraviti oziroma odpraviti po nadzorstveni pravici.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da lahko po določbi 1. odstavka 264. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) odpravi ali razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici organ druge stopnje, če ni organa druge stopnje, pa organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Ni sporno, da je izpodbijano odločbo izdal Župan Občine J. kot organ druge stopnje, je pa med strankami sporno, ali je odločbo z dne 17.11.1995, glede katere je tožnik predlagal njeno odpravo po nadzorstveni pravici, izdal pristojni organ prve stopnje. V času izdaje navedene odločbe je bil namreč že v veljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 4/95), ki je v spremenjenem 67. členu določil, da v upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava na drugi stopnji pa župan. Iz uvoda odločbe z dne 17.11.1995, ki je predmet izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici, je razvidno, da je navedeno odločbo izdala Občina J., odločbo pa je podpisal njen Župan. Odločba vsebuje pravni pouk, da je zoper to odločbo dovoljena pritožba na Ministrstvo za promet in zveze v Ljubljani. Sodišče ugotavlja, da je to odločbo sicer res podpisal Župan Občine J., vendar pa iz uvoda odločbe, predvsem pa iz same njene vsebine izhaja, da gre za odločbo organa prve stopnje. Na to kaže tudi besedilo pravnega pouka, "da je zoper to odločbo dovoljena pritožba,". Zato je odločbo z dne 17.11.1995 potrebno presojati kot odločbo organa prve stopnje in ne kot tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zmotno ugotavlja, da gre za njeno lastno dokončno odločbo, to je odločbo organa druge stopnje, ki ji je po nadzorstveni pravici ne more odpraviti. Zato je tožena stranka nezakonito zavrnila tožnikov predlog za odpravo navedene odločbe po nadzorstveni pravici.

Zoper navedeno sodbo je vložil pritožbo M.Z. kot prizadeta stranka. V pritožbi uveljavlja kršitve določb Zakona o upravnem sporu. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže oziroma podrejeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Navaja, da se sodišče sploh ni spuščalo v temeljne procesne predpostavke vložene tožbe in tožnika, četudi bi moralo po določbah 34. člena ZUS vloženo tožbo predhodno preizkusiti. Tožen je napačen organ. Iz vložene tožbe je razvidno, da je označena kot tožena stranka Občina J., ne pa Župan Občine J., ki je po določbah lokalne samouprave in v smislu materialnega zakona samostojen organ, ki v procesu odločanja v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku nastopa navzven kot samostojno odločujoči organ. Sodišče ni upoštevalo določbe 3. odstavka 18. člena ZUS.

Moralo bi tožbo že iz tega razloga kot nesposobno za obravnavanje zavreči. Popravi tožbe se je pritožnik protivil že v odgovoru na njo. Poleg tega je tu tudi vprašanje aktivne legitimacije tožeče stranke. V konkretnem primeru niti ne izkazuje pravnega interesa, saj statusa stranke ni mogla pridobiti kljub njenemu prizadevanju v upravnem postopku, ko se je odločalo o glavni stvari. Statusa stranke ni mogla pridobiti ad hoc s trenutkom vložitve tožbe oziroma s poskusi uveljavljanja njenih pravic v predhodnih postopkih. To bi moralo sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Kršena je določba 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, kar je zadosten razlog za zavrženje tožbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Pritožnik, ki mu je sodišče prve stopnje priznalo položaj prizadete stranke v tem upravnem sporu, v pritožbi uveljavlja pritožbene ugovore, ki jih je navajal že v odgovoru na tožbo (listovna št. 10) predloženega sodnega spisa. Teh ugovorov sodišče prve stopnje ni niti povzelo v tistem delu obrazložitve sodbe, v kateri sicer navaja vsebino odgovora na tožbo, niti ni na te tožbene ugovore v izpodbijani sodbi odgovorilo. To pa pomeni, da je izpodbijana sodba v navedenem obsegu v nasprotju z listinami v spisu in je v navedenem obsegu tudi ni možno preizkusiti. Tako je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu).

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.