Jedro

Ključno v predmetni zadevi je dejstvo, da je ZUJF v 10. členu črtal prvi odstavek 60. člena ZZVZZ. Črtani člen je določal, da tožena stranka določi merila in pogoje, pod katerimi se lahko določenim zavezancem za plačilo prispevka za zdravstvena zavarovanja prispevek zmanjša ali odpiše. ZUJF je hkrati v 203. členu določil tudi prenehanje veljavnosti Pravilnika tožene stranke o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pravilnik se skladno z določili ZUJF lahko uporabi le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so se na njegovi podlagi ali na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona začeli pred uveljavitvijo tega zakona, kar pomeni le za postopke odpisa, ki so se začeli pred 31. 5. 2021. Sodišče se je v 6. točki obrazložitve sodbe obrazloženo opredelilo tudi do zatrjevane neustavnosti veljavne zakonske ureditve ter pri tem izpostavilo, da obravnavana sprememba ZZVZZ temelji na zagotavljanju solidarnosti, vzpostavitvi enakopravnejših pogojev vseh zavezancev za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. ... z dne 23. 6. 2020 in sklepa št. ... z dne 27. 5. 2020 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, hkrati le odločilo, da stroški postopka bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Iz pritožbenih trditev je razbrati, da se pritožuje zoper celotno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Izpostavlja organiziranost pravnega sistema v Sloveniji, ki je na strani roparjev in uničevalcev. Sodišče ni hotelo raziskati dodatno predloženih dokazov proti njej naperjene sabotaže zaradi nelegalnega delovanja državnih in pravosodnih organov. Izpostavila je postopanje toženke v zvezi z epidemijo Covid-19. Zahteva, da se izpodbijana sodba razveljavi in obravnava na pritožbenem sodišču, upoštevajoč dodatno priložen CD, na katerem so številni dokazi negativnega odnosa in delovanja totalitarnega režima. V dopolnitvi pritožbe je izpostavila elektronsko korespondenco s pooblaščencem glede neustavnega določila prvega odstavka 60. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil razveljavljen z 10. členom ZUJF in je vstopil v veljavo 31. 5. 2012. 3. V odgovoru na pritožbo je toženka vztrajala pri pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča. Izpostavila je določila ZUJF, ki so začela veljati 31. 5. 2012 in so odpravila pravno podlago za zmanjšanje ali odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče je za svojo odločitev navedlo pravilne in izčrpne razloge, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

6. Predmet spora je presoja dokončne odločbe toženke št. ... z dne 23. 6. 2020 in sklepa št. .. z dne 27. 5. 2020, s katerimi je bila zavržena tožničina zahteva za odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

7. Sodišče ne more slediti pritožničinemu očitku kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neustrezne zavrnitve dokaznega predloga dodatno predloženega CD. Sodišče je v dokaznem sklepu izpodbijane sodbe argumentirano pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog. Ker je v zadevi sporno pravno vprašanje plačila prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, predlagani dokaz pa bi lahko potrjeval le dejstva, ki v sporni zadevi ne morejo biti relevantna,1 ne bi mogel v ničemer pripomoči k razjasnitvi dejanskega stanja in rešitvi zadeve.

8. Prav tako ni podana smiselno zatrjevana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do navedb o zatrjevani nekorektnosti političnega in družbenega sistema. Sodišče se mora opredeliti vsaj do nosilnih pravnih stališč strank, ki so dovolj argumentirana in ki niso očitno neutemeljena. To še zlasti, ker gre v bistvu za nestrinjanje z družbenim in političnim sistemom, ki ni in ne more biti predmet konkretnega socialnega spora.

9. Ključno v predmetni zadevi je dejstvo, da je Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZUJF)2 v 10. členu črtal prvi odstavek 60. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/2006 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ). Črtani člen je določal, da tožena stranka določi merila in pogoje, pod katerimi se lahko določenim zavezancem za plačilo prispevka za zdravstvena zavarovanja prispevek zmanjša ali odpiše. ZUJF je hkrati v 203. členu določil tudi prenehanje veljavnosti Pravilnika tožene stranke o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pravilnik se skladno z določili ZUJF lahko uporabi le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so se na njegovi podlagi ali na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona začeli pred uveljavitvijo tega zakona, kar pomeni le za postopke odpisa, ki so se začeli pred 31. 5. 2021. 10. Sodišče se je v 6. točki obrazložitve sodbe obrazloženo opredelilo tudi do zatrjevane neustavnosti veljavne zakonske ureditve ter pri tem izpostavilo, da obravnavana sprememba ZZVZZ temelji na zagotavljanju solidarnosti, vzpostavitvi enakopravnejših pogojev vseh zavezancev za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

11. Nenazadnje je zmotna tudi pritožbena trditev, da na ta način država krši pravico do socialne varnosti, saj ne poskrbi za osebe v slabem premoženjskem stanju, ki ne zmorejo plačila prispevkov. Sodišče je že v 6. točki obrazložitve sodbe pravilno pojasnilo, da so fizične osebe v Republiki Sloveniji v obvezno socialno zavarovanje vključene ex lege iz naslova svojega statusa.3 Vendar ne glede na ex lege vključitev oseb v krog (obvezno) zavarovanih oseb, je poskrbljeno tudi za osebe slabega premoženjskega stanja. Obvezno zdravstveno so zavarovani tudi prejemniki trajne denarne socialne pomoči.4

12. Pritožbeno sodišče je na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

1 Izkazovanje določenih dejanskih okoliščin v zvezi s priznanjem pokojnine, dejstva, ki bi izkazovala zavržno dejanje tožene stranke in CSD. 2 Ki je začel veljati 31. 5. 2012. 3 Z načini in pod pogoji, ki jih določa predpis iz področja obveznega socialnega zavarovanja. 4 Te osebe v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi občina stalnega prebivališča, če nimajo dohodkov oziroma, če ti ne presežejo določenega cenzusa.