Jedro

Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.

Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1.Tožnika kot kreditojemalca in pravna prednica tožene stranke kot kreditodajalka so 25. 5. 2006 sklenili Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. ... (v nadaljevanju kreditna pogodba). Predmet pogodbe je kredit v višini 194.500 CHF (29.935.993,98 SIT), z odplačilno dobo 300 mesecev. Kreditna pogodba je bila sklenjena za namen poplačila obstoječe kreditne obveznosti in gradnje stanovanjske hiše. 21. 6. 2006 so stranke kreditno pogodbo sklenile v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Istega dne so v isti obliki sklenile še Sporazum o ustanovitvi hipoteke po členu 142. Stvarnopravnega zakonika, opr. št. SV 1106/06 (v nadaljevanju sporazum o zavarovanju terjatve), na podlagi katerega je bila terjatev tožene stranke iz kreditne pogodbe zavarovana s hipoteko na nepremičnini tožnikov parc. št. 960/17, k. o. X.

2.S tožbo, vloženo 5. 5. 2023, sta tožnika zahtevala: 1) ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve; 2) ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris ter 3) plačilo 26.991,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kasneje sta tožbo dvakrat spremenila, tako da sta povišala denarni zahtevek.

3.Tožnika sta 12. 12. 2024 vložila predlog za izdajo začasne odredbe in sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njunemu predlogu delno ugodilo. Začasno, do pravnomočnega končanja pravdnega postopka, je zadržalo učinkovanje kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve (I. točka izreka) in odločilo, da ima sklep učinek sklepa o izvršbi (II. točka izreka). Hkrati je zavrnilo predlog tožnikov, da se toženki, pod grožnjo denarne kazni, prepove razpolaganje s terjatvami po kreditni pogodbi in sporazumu o zavarovanju terjatve, izterjevanje teh terjatev v izvršilnem postopku zoper tožnika ali uveljavljanje kakršnegakoli njihovega drugačnega poplačila ter vnašanje podatkov o neplačanih obveznostih, ki bi nastale v času trajanja zavarovanja s to začasno odredbo, v centralni register SISBON (III. točka izreka). Odločilo je, da bo o stroških v zvezi z začasno odredbo odločeno s končno odločbo (IV. točka izreka).

4.Tožena stranka je zoper ugodilni del sklepa (I. in II. točka izreka) vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom II P 315/2023 z dne 21. 2. 2025 zavrnilo. Sklep je pravnomočen.

5.Tožnika sta zoper zavrnilni del sklepa (III. točka izreka) vložila pritožbo. V njej uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zatrjujeta tudi kršitev ustavnih pravic do enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Kot bistveno navajata, da ima sklep o zavarovanju učinek sklepa o izvršbi, sestavni del sklepa o izvršbi za izterjavo nedenarne terjatve pa je tudi določitev denarne kazni za primer njegove kršitve. Začasna odredba bi morala zato vsebovati tudi izrek denarne kazni. Če tožnika ne bi predlagala ustreznega in primernega izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe, je ne bi bilo mogoče izdati niti v delu, v katerem je bila izdana. Zgolj z zadržanjem učinkovanja pravnih poslov, ki predstavljajo izvršilni naslov, namreč ne bi bilo mogoče doseči namena zavarovanja, saj zoper toženo stranko ne bi bilo mogoče doseči prisilne izvršitve začasne odredbe v smislu opustitve izterjave denarne terjatve v izvršilnem postopku. Če gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kot bi šlo v tem primeru, je vložitev ugovora brez suspenzivnega učinka in bi toženka lahko takoj dosegla blokado sredstev na računih tožnikov, opravljen bi lahko bil tudi rubež premičnin, oboje z učinkom do odločitve o ugovoru. To bi izvotlilo namen začasne odredbe. Sklicujeta se na posamezne odločbe višjih sodišč in ob tem opozarjata na neusklajeno sodno prakso prvostopenjskih in pritožbenih sodišč. Navajata, da je Vrhovno državno tožilstvo v eni od primerljivih zadev v zvezi z vprašanjem, ki ga načenjata v pritožbi, vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti.

6.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

7.Pritožba ni utemeljena.

8.Pritožnika pravilno ugotavljata, da se sodna praksa v sporih, ki izvirajo iz sklenjenih potrošniških kreditnih pogodb v švicarskih frankih, še razvija. V tem procesu prihaja tudi do različnih odločitev o primerljivih dejanskih in pravnih položajih. Vendar pa pritožbeno sodišče hkrati ugotavlja, da se je večinski del sodne prakse glede predlaganih začasnih odredb poenotil v stališčih, na katerih temelji izpodbijana odločitev in ki so drugačna kot stališča, ki izhajajo iz odločb, na katere se pritožnika sklicujeta v pritožbi. Prito
7enika ne uspeta utemeljiti razlogov za odstop od teh poenotenih stali
61
0d, tak1nih razlogov ne prepozna niti pritoeben sodi1.

9.Sodi1 prve stopnje je pravilno navedlo, da je cilj zaasnih ukrepov v tovrstnih zadevah dosei polni uinek (morebitne) konne odloitve o ninosti kreditne pogodbe. Pravilno je tudi presodilo, da bo ta cilj doseen e z zadranjem uinka med strankami sklenjenih pravnih poslov.

10.Odloitev o zaasnem zadranju uinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresniena z izdajo zaasne odredbe. Gre za odlobo oblikovalne narave, zato za njeno uinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile. Izreka slednje glede tega dela zaasne odredbe tonika v predlogu (pravilno) niti nista predlagala.

11.Stranke v asu zadranja uinkovanja poslov niso dolne izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti, hkrati pa niso upraviene zahtevati izpolnjevanja obveznosti od sopogodbenika. Tonika v asu veljavnosti zaasne odredbe tako nista dolna plaevati obrokov, toena stranka pa jih ni upraviena zahtevati oziroma terjati. Navedeno pa 1e ne utemeljuje potrebe, da sodi1e toenki izterjavo ali drugano poplailo prepove z oblastno dolobo in jo k opustitvi teh ravnanj sili z izrekom denarne kazni. Tonika niti v predlogu za izdajo zaasne odredbe niti v pritobi nista predstavila nikak1nega indica, kaj 1ele dokaza, da namerava toena stranka ravnati v nasprotju z
7ee izdano zaasno odredbo. Nevarnost, s katero utemeljujeta potrebo po izdaji (dodatne) zaasne odredbe - da sodi1e toeni stranki prepove izterjavo v izvr1ilnem postopku ali kakr1no koli drugano poplailo terjatev - je zato v tem trenutku povsem hipotetina in teoretina. Kot tak1na konkretno in resno ne ogroa pravnega in dejanskega poloaja tonikov kot potro1nikov niti polnega uinka (morebitne) konne odloitve o ninosti kreditne pogodbe, kar oboje varujeta Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potro1ni1kih pogodbah in sodba Sodi1a Evropske unije (SEU) C-287/22 z dne 15. 6. 2023 (YQ, RJ proti Getin Noble Bank S.A.).

12.Sodi1e prve stopnje je tudi utemeljeno opozorilo, da tonika v delu svojega predloga posegata v (ustavno) pravico toene stranke do sodnega varstva. etudi bi bil tako korenit poseg vanjo, kot ga predlagata, na naelni ravni dopusten, pogoji zanj v konkretnem primeru niso izpolnjeni. Prepoved vloitve predloga za izvr1bo pomeni ne samo omejitve, temve odvzem pravice do dostopa do sodi1a kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva. Na drugi strani imata tonika v (malo verjetnem) primeru vloitve izvr1ilnega predloga monost pravnega sredstva (ugovora), ki ju dovolj uinkovito 1iti pred morebitno zlorabo izvr1ilnega postopka s strani toene stranke. V tak1nem pravnem poloaju tudi opozorila tonikov na nesuspenzivni uinek ugovora zoper sklep o izvr1bi ter monost blokade njunih denarnih sredstev in izvr1be na preminine tehtnice ne nagnejo v njuno korist.

13.Glede predlaganih prepovedi razpolaganja s terjatvami in vna1anja podatkov o neplaanih obveznosti v centralni register SISBON tonika - enako kot v predlogu za zaasno odredbo - v pritobi ne pojasnita, zakaj sta ukrepa potrebna za varstvo njunega dejanskega in pravnega poloaja ter doseganje polnih uinkov konne odlobe. Pritobenemu sodi1u se zato do njiju ni treba opredeljevati. Opozarja le, da tako pravila o cesiji kot pravila o subjektivnih mejah pravnomonosti njun poloaj 1itijo tudi v razmerju do morebitnega singularnega pravnega naslednika toene stranke.

14.Pritobene navedbe torej niso utemeljene, sodi1e prve stopnje pa tudi ni zagre1ilo po uradni dolnosti upo1tevnih kr1itev, zato je vi1je sodi1e pritobo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. toka 365. lena ZPP v zvezi s 15. in 239. lenom Zakona o izvr1bi in zavarovanju - ZIZ).

15.Kadar je postopek zavarovanja del pravdnega postopka, so stro1ki zavarovanja sestavni del pravdnih stro1kov. O pritobenih stro1kih bo zato odloeno s konno odlobo (etrti odstavek 163. lena ZPP v zvezi s 15. in 239. lenom ZIZ).

-------------------------------

1Primerjaj sklepe Vi1jega sodi1a v Ljubljani I Cp 1780/2024 z dne 17. 1. 2025, I Cp 1338/2024 z dne 8. 11. 2024, II Cp 1219/2024 z dne 24. 7. 2024, II Cp 1820/2024 z dne 14.11.2024 in druge.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.