Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-170/19

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

15. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gašperja Odr, Prevalje, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marčič, o.p., d.o.o., Slovenj Gradec, na seji 15. marca 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 93. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/15, 71/15 in 4/21) in 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 93. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Prevalje (v nadaljevanju Odlok) in 4. člen Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju Uredba). Trdi, da je na podlagi 93. člena Odloka njegovo zemljišče z namensko rabo IG – gospodarska cona, na katerem ima zgrajen poslovno stanovanjski objekt, kjer prebiva in opravlja svojo dejavnost, uvrščeno v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Člen 93 Odloka naj bi bil zato v neskladju z 72. členom Ustave, 2. in 15. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 158/20 – v nadaljevanju ZVO-1) in s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10 – v nadaljevanju Uredba/05).[1] Pobudnik navaja, da je Upravna enota Prevalje 8. 6. 2018 na podlagi izpodbijane določbe Odloka lastniku sosednjega zemljišča izdala gradbeno dovoljenje za dozidavo poslovne hale, v kateri se bo opravljala proizvodnja industrijskih valjev in metalurške opreme, ter zatrjuje, da je zato očitno, da so mu zaradi izvrševanja nezakonitega in protiustavnega Odloka že nastale škodljive posledice, ki jih je treba odpraviti. Utemeljuje, da o postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil obveščen in da zato ni imel možnosti sodelovati v njem kot stranski udeleženec, čeprav je za to izpolnjeval zakonske pogoje. Za gradbeno dovoljenje naj bi izvedel šele 22. 6. 2018, ko ga je investitor po elektronski pošti obvestil o začetku gradbenih del. Pobudnik trdi, da ima kot prebivalec v neposredni bližini gradnje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 93. člena Odloka, ker ta njegovo zemljišče razvršča v IV. območje varstva pred hrupom in ker ni imel možnosti biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je bilo investitorju izdano na podlagi Odloka, saj se je z obstojem gradbenega dovoljenja seznanil šele po njegovi izdaji.

2.V neskladju z 72. členom Ustave naj bi bil tudi 4. člen Uredbe, ki naj varovanih prostorov ne bi izvzemal iz območja IV. stopnje varstva pred hrupom. Pobudnik navaja, da odprava navedene določbe sicer njegovega položaja ne bi izboljšala, saj 93. člen Odloka in posledično sporno gradbeno dovoljenje temeljita na Uredbi/05, vendar pa meni, da je treba navedeno določbo kot protiustavno razveljaviti.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Odlok določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Prevalje (v nadaljevanju Občina) in varstvenih zahtev (2. člen Odloka). V tem okviru izpodbijani 93. člen Odloka določa zahteve varstva pred hrupom, tako da za posamezna območja osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe na območju Občine določa upoštevne stopnje varstva pred hrupom v skladu z veljavnim predpisom o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Pobudnik navaja, da so mu škodljive posledice izpodbijane določbe Odloka, ki jih je treba po njegovem mnenju odpraviti, nastale z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 8. 6. 2018, s katerim je Upravna enota Prevalje lastniku sosednjega zemljišča dovolila dozidavo poslovne hale, v kateri se bo opravljala proizvodnja industrijskih valjev in metalurške opreme. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe. Pravnega interesa pobudnik tudi ne more utemeljiti z navedbami, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogel sodelovati, čeprav je za to izpolnjeval zakonske pogoje, saj so priznanju statusa stranskega udeleženca in izpodbijanju gradbenega dovoljenja namenjena druga pravna sredstva.[2] Ustavno sodišče je zato pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 93. člena Odloka zavrglo.

5.Pobudnik sam trdi, da se z ugoditvijo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Uredbe njegov pravni položaj ne bi izboljšal. Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo navedene določbe, zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Pobudnik se pri tem sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-80/04 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 109/05, in OdlUS XIV, 83).

[2]Sporno gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15 – v nadaljevanju ZGO-1). V skladu s prvim odstavkom 70. člena ZGO-1 je bila zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve, dovoljena pritožba v osmih dneh po njeni vročitvi. V skladu z drugim odstavkom 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP) ima oseba, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, pa ji odločba ni bila vročena, pravico, da v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku, je to razlog za obnovo postopka (9. točka 260. člena ZUP).

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia