Jedro

Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi pravilnemu stališču sodišča prve stopnje, da je bilo v sodni praksi izoblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II.Subjekt vpisa in udeleženka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 7. 1. 2025 sklenilo, da se ugovor udeleženke z dne 29. 10. 2024 zavrne. Predlog za prekinitev postopka je zavrnilo in odločilo, da vsak udeleženec krije sam svoje stroške postopka (v nadaljevanju sklep o ugovoru in prekinitvi postopka).

2.Zoper sklep o ugovoru in prekinitvi postopka se pritožuje udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSreg).

Nasprotuje zavrnitvi predloga za prekinitev registrskega postopka. Strinja se sicer s stališčem sodišča prve stopnje, da izpodbojni razlogi sami po sebi niso zadostni za prekinitev postopka, vendar pri tem izpostavlja, da to sodišča ne obvezuje njegove dolžnosti, da presodi, ali med udeleženci morebiti obstojijo še kakšna druga sporna dejstva. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče trditi, da je med strankama obstajal samo spor glede neveljavnosti sklepa skupščine, temveč so bila sporna tudi še druga dejstva, zlasti dejstvo o tem, ali je bil sklep skupščine sprejet v predpisanem postopku. Do vprašanja, ali so med strankama postopka sporna dejstva, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ker ni konkretno pojasnilo, katera dejstva med strankama šteje za sporna.

Uveljavlja stališče, da je materialno pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da trditve udeleženke o nemoralnem širšem ozadju pri sprejemanju skupščinskega sklepa ne predstavljajo nemoralnosti vsebine sklepa skupščine. Ničnost pravnega posla je namreč vezana na nedopustnost njegove podlage (kavze), zaradi česar je treba nemoralnost ravnanja stranke pogodbenega razmerja upoštevati v okviru pogodbene podlage. Slednja predstavlja vse okoliščine, zaradi katerih se nek pravni posel sploh sklene. Kavza je namreč osrednja in nosilna pogodbena prvina, ki mora biti dopustna, če pa je njen namen izključno le v obidu zakonodaje, pa je le-ta zanesljivo nemoralna. Poudarja, da so družbeniki družbe sporen sklep skupščine sprejeli izključno iz razloga, da bi udeleženko kot družbenico izključili iz družbe, in sicer mimo vseh pravil, brez izplačila ustrezne protivrednosti za njen poslovni delež, kar že po naravi stvari predstavlja nedopustno podlago za sprejem predmetnega skupščinskega sklepa.

Zatrjuje, da mora registrsko sodišče v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev, ki pa v obravnavanem primeru niso bili podani, niti ni iz obrazložitve jasno, ali je registrsko sodišče pogoje sploh presojalo. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bila izključitev zakonita, saj udeleženka z očitanimi kršitvami ni bila nikoli seznanjena, prav tako pa taka seznanitev ne izhaja niti iz samega zapisnika skupščine. Opozarja, da na sami skupščini ni bila osebno prisotna in je bila zastopana po svojem pooblaščencu. Že pred samo skupščino bi morala biti obveščena o predlogu izključitvi, v katerem bi ji moral biti dan primeren rok, da bi se lahko izjavila in pripravila na obrambo. Zaradi postopkovnih kršitev in kršitev pravic udeleženke do izjave ter obrambe je skupščinski sklep o izključitvi udeleženke nezakonit. Končno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni sledilo prvemu odstavku 34. člena ZSreg in ni presojalo obstoja vseh predpostavk za ugoditev zahtevku za vpis. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Subjekt vpisa je odgovoril na pritožbo udeleženke. Pritožbena izvajanja prereka in predlaga zavrnitev pritožbe. Uveljavlja stroške odgovora na pritožbo.

4.Sodišče prve stopnje je dne 7. 1. 2025 izdalo sklep o vpisu sprememb pri subjektu, s katerim je sklenilo, da se pri subjektu vpisa A. d.o.o. v sodni register vpiše sprememba ali dopolnitev pri podatku družbenika in poslovnega deleža s podatki, ki so podrobno razvidni iz sklepa registrskega sodišča (v nadaljevanju sklep o vpisu spremembe).

5.Udeleženka se pritožuje zoper sklep o vpisu spremembe iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSreg. Zatrjuje identične pritožbene razloge, ki jih je navajala že v pritožbi zoper sklep o ugovoru in prekinitvi postopka, zaradi česar se sodišče druge stopnje v povzemanju pritožbenih trditev v tej zvezi na to pritožbo sklicuje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

6.Subjekt vpisa je odgovoril na pritožbo udeleženke. Pritožbena izvajanja prereka in predlaga zavrnitev pritožbe. Uveljavlja stroške odgovora na pritožbo.

7.Pritožbi nista utemeljeni.

8.Pritožbeno sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so bili navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo tudi na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, v zvezi s 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP-1).

9.V obravnavani registrski zadevi je predlagatelj postopka dne 9. 10. 2024 vložil predlog za vpis sprememb podatkov v sodni register, in sicer izbris udeleženke - družbenice B. B. in posledično spremembo pri njenih poslovnih deležih na podlagi sklepa skupščine z dne 8. 10. 2024, ki je glasil: "Družbenica B. B. se zaradi kršitve družbene pogodbe izključi iz družbe. Družba družbenici B. B. izplača vrednost njenega poslovnega deleža v višini 39.500,00 EUR, ki je določena s poročilom o oceni vrednosti družbe A. d.o.o., podane s strani družbe C. d.o.o. Navedeni znesek se družbenici izplača v roku 360 dni od dneva sprejema tega sklepa ter izpolnitvi drugih pogojev, določenih v 27. členu družbene pogodbe."

K pritožbi zoper sklep o ugovoru in prekinitvi postopka

10.Udeleženka je predlogu vpisa v sodni register ugovarjala z navedbami, da je bila njena izključitev iz družbe nepravilna in nezakonita ter v nasprotju z ZGD-1 in družbeno pogodbo družbe, zaradi česar je sklep skupščine z dne 8. 10. 2024 izpodbojen in tudi ničen, vpis v sodni register pa zato ni mogoč. V ugovoru je uveljavljala tudi, da med strankama obstojijo sporna dejstva, zaradi česar je v skladu s 33. členim ZSReg predlagala prekinitev predmetnega registrskega postopka.

11.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da razlogi za izpodbojnost sklepov skupščine ne morejo biti razlog za prekinitev registrskega postopka ali zavrnitev vpisa, saj izpodbijani sklep velja, dokler ni izpodbit s pravnomočno odločbo. Zavrnilo je navedbe udeleženke, da je vsebina sklepa skupščine z dne 8. 10. 2024 v nasprotju z moralo in javnim redom, zato je zaključilo, da ni podan ničnosti razlog iz četrte alineje 390. člena ZGD-1. Presodilo je, da so podane vse materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon, in zavrnilo predlog udeleženke za prekinitev predmetnega registrskega postopka.

12.Sodišče druge stopnje takšnim zaključkom prvostopnega sodišča pritrjuje in ne sledi pritožbenim navedbam o zmotni uporabi materialnega prava. Glede uveljavljanja ničnosti predmetnega skupščinskega sklepa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je udeleženka navajala širša ozadja, povezana s spornim skupščinskim sklepom, ter zatrjevala, da bi moralo izplačilo denarnega zneska zaradi izključitve temeljiti na pravični oceni njenega poslovnega deleža. Sodišče druge stopnje soglaša z odločitvijo registrskega sodišča, da dejstva, ki jih navaja udeleženka, ne morejo pomeniti ničnosti skupščinskega sklepa.

13.Udeleženka neutemeljeno uveljavlja, da je predmetni sklep skupščine v nasprotju z moralo, saj je ugotoviti, da ne zatrjuje ustreznih pravnorelevantnih dejstev za ugotovitev ničnosti vsebina sklepa skupščine. Pojem morale v okviru četrte alineje 390. člena ZGD-1 v zvezi 552. členom ZGD-1 je namreč skrčen na vsebino sklepa skupščine. S tem je ničnostni razlog, povezan z moralo, zelo zožen in je strogo usmerjen le na vsebino, torej besedilo sklepa skupščine, ne pa na širša ozadja, povezano s sklepom, kot so morebitni postopek sprejema, ozadja, motivi, ki vodijo predlagatelja oziroma delničarje (družbenike), namen oziroma cilj sprejemanja sklepa in drugo. Ozko tolmačenje morale (gutte Sitten) je zastopano tudi v pravni teoriji.1 Na drugačen zaključek sodišča druge stopnje ne morejo vplivati pritožbene navedbe o nedopustni podlagi (kavzi) izpodbijanega sklepa, ki jo udeleženka zatrjuje na način, da so družbeniki družbe sporen sklep skupščine sprejeli izključno iz razloga, da bi nasprotno udeleženko izključili iz družbe, in sicer mimo vseh pravil, brez izplačila ustrezne protivrednosti za njen poslovni delež, kar pa že po naravi stvari predstavlja nedopustno podlago za sprejem takšnega sklepa skupščine. Do vsebine navedenih trditev se je namreč že pravilno opredelilo sodišče prve stopnje ter pri tem pravilno pojasnilo, da domnevno nezakoniti cilji družbenikov in širše ozadje pri sprejemanju spornega sklepa o izključitvi niso pravno odločilni za odločanje v tem registrskem postopku,2 saj je ugotavljanje ničnostih razlogov zamejeno s samo vsebino sklepa skupščine.

14.Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi pravilnemu stališču sodišča prve stopnje, da je bilo v sodni praksi izoblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Pri tem je tudi utemeljeno pojasnilo, da je stališče sodna prakse, da razlogi za izpodbojnost sklepov skupščine ne morejo biti razlog za prekinitev registrskega postopka ali zavrnitve vpisa, saj izpodbojen sklep velja, dokler ni izpodbit s pravnomočno odločbo (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). V tej zvezi pritožba neutemeljeno izpostavlja, da takšno stališče sodišča prve stopnje ne obvezuje dolžnosti, da presodi, ali med udeleženci morebiti obstojijo še kakšna druga sporna dejstva, saj slednjih ne gre preprosto enačiti z izpodbojnimi razlogi. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je takšna pritožbena graja abstraktna in pavšalna, saj pritožba konkretizirano ne pojasni, katera dejstva bi registrsko sodišče moralo še ugotavljati kot sporna med strankama. Registrsko sodišče namreč glede uporabe drugega odstavka 33. člena ZSreg ni dolžno ugotavljati vseh spornih dejstev, ki bi morebiti obstajala med udeleženci, temveč zgolj tista, na katera se v okviru trditvene podlage sklicujejo udeleženci v postopku. V tem kontekstu tudi ni mogoče pritrditi pritožbeni trditvi, da sodišče prve stopnje ni konkretno pojasnilo, katera dejstva so med strankama štejejo za sporna. Do vprašanja uporabe drugega odstavka 33. člena ZSreg se je namreč sodišče prve stopnje opredelilo v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in pri tem pojasnilo, da med strankama niso sporna nobena pravno odločilna dejstva in zato registrskemu sodišču v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZSreg ni bilo treba prekiniti postopka. Tej odločitvi sodišče druge stopnje pritrjuje, saj temelji na pravilni uporabi drugega odstavka 33. člena ZSreg.

15.Sodišče druge stopnje zaključuje, da je registrsko sodišče v obravnavani zadevi presojalo vse materialno pravne predpostavke, ki jih določa prvi odstavek 34. člena ZSreg. V okviru te presoje je pravilno obravnavalo ugovorne navedbe udeleženke, ki so se nanašale na sam postopek sprejetja skupščinskega sklepa o izključitvi z dne 8. 10. 2024. V tej zvezi je utemeljeno ugotovilo, da je bil postopek o izključitvi v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen; da je bilo udeleženki postopka pojasnjeno, iz katerih razlogov je predlagana njena izključitev; ter da ji je bila dana možnost, da se o predlogu izjavi in družbenike seznani s svojim stališčem. V tej zvezi so neutemeljene pritožbene navedbe, da udeleženka z očitanimi kršitvami ni bila seznanjena, saj takšna seznanitev ne izhaja iz zapisnika skupščine. Kot je pravilno že ugotovilo sodišče prve stopnje, iz 3. točke notarskega zapisnika poteka in sklepov skupščine družbe opr. št. SV 1142/2024 izhaja, da je bil udeleženki pojasnjen razlog izključitve, in sicer, da jo izključujejo zaradi kršitve družbene pogodbe v zvezi z izstopom, ker je udeleženka, ki se je strinjala z načinom izstopa iz družbe, kot je določen v 24. členu družbene pogodbe, glasovala proti lastnemu izstopu (zaradi česar družbi nastaja škoda).

16.Ob tem ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da udeleženki ni bila možnost, da se o očitanih kršitvah izjavi, ker na sami skupščini ni bila osebno prisotna. Kot izhaja iz notarskega zapisnika poteka in sklepov skupščine družbe opr. št. SV 1142/2024, je na skupščino družbe A. d.o.o. z dne 8. 10. 2024 pristopila udeleženka B. B. in njen pooblaščenec D. D., zaradi česar ne drži navedba pritožbe, da udeleženka na sporni skupščini ni bila osebno prisotna. Pritrditi pa je tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila udeleženki dana možnost, da se o očitanih kršitvah izjavi.

17.Pri tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da pri presoji materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa iz prvega odstavka 34. člena ZSreg registrsko sodišče presoja, ali je veljavno nastalo pravno pomembno dejstvo, katerega vpis zahteva predlagatelj, kar pomeni, da se ne ukvarja z razlogi, iz katerih je bilo določeno dejstvo sprejeto. V obravnavanem primeru to pomeni, da registrsko sodišče ni bilo dolžno vsebinsko presojati razlogov, iz katerih je bila udeleženka izključena iz družbe. Vsebinska vprašanja, ki jih udeleženka izpostavlja v pritožbi glede razlogov za izključitev in glede vsebine postopka izključitve na skupščini z dne 8. 10. 2024, bo namreč presojalo redno sodišče v okviru kontradiktornega postopka obravnave tožbe na izpodbojnost sklepov skupščine z dne 8. 10. 2024, ki jo je vložila udeleženka.

18.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo udeleženke zoper sklep o ugovoru in prekinitvi postopka zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

19.Udeleženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena in 366. členom ZPP ter v zvezi s 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP-1).

20.Priglašenih stroškov odgovora na pritožbo udeleženke ni šteti za potrebnih, saj je subjekt vpisa v odgovoru zgolj ponovil svoja pravna naziranja in soglašal z izpodbijano odločitvijo (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 366. členom ZPP ter v zvezi s 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP-1), zato krije nastale mu stroške sam.

K pritožbi zoper sklep o vpisu spremembe

21.Sodišče prve stopnje je dne 7. 1. 2025 izdalo sklep o vpisu sprememb pri subjektu vpisa, s katerim je sklenilo, da se pri subjektu vpisa v sodni register vpiše sprememba pri podatku družbenika in poslovnega deleža udeleženke.

22.Iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o vpisu spremembe posledica zavrnitve ugovora in predloga za prekinitev postopka udeleženke, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo vse ugovorne navedbe udeleženke in zaključilo, da obstojijo vse predpostavke za predlagani vpis v sodni register iz prvega odstavka 34. člena ZSreg. Iz tega razloga je registrsko sodišče sledilo predlogu subjekta vpisa in ugodilo vpis spremembe pri podatku družbenika in poslovnega deleža udeleženke.

23.Ugotoviti je, da udeleženka v pritožbi zoper sklep o vpisu spremembe navaja pritožbene razloge, ki jih je zatrjevala že v pritožbi zoper sklep o ugovoru in prekinitvi postopka. Te pritožbene navedbe je sodišče druge stopnje že obravnavalo v okviru pritožbe zoper sklep o ugovoru in prekinitvi postopka,3 zaradi česar se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju na razloge za zavrnitev pritožbenih navedb udeleženke sklicuje, saj jim ni kaj za dodati.

24.Sodišče druge stopnje je pritožbo udeleženke zoper sklep o vpisu spremembe zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

25.Udeleženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena in 366. členom ZPP ter v zvezi s 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP-1).

26.O priglašenih stroških odgovora na pritožbo udeleženke je odločeno po prvem odstavku 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 366. členom ZPP ter v zvezi s 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP-1. Priglašenih stroškov ni šteti za potrebnih, saj je subjekt vpisa v odgovoru zgolj ponovil svoja pravna naziranja in soglašal z izpodbijano odločitvijo.

-------------------------------

1Prim. M. Kocbek, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena izdaja z novelami ZGD-1A do ZGD-1H, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 562 in tam navedena pravna literatura ter nemška sodna praksa. Besedilo noveliranega 390. člena ZGD-1 je namreč povzeto iz nemškega prava (4. točka par. 241 nAktG).

2S tem pa tudi sklicevanje pritožbe na sodno prakso s področja presoje ničnosti kavze pravnega posla (Sodba VSL II Cp 3245/2012 z dne 29. 5. 2013, Sklep VSL II Cp 1708/2014 z dne 29. 7. 2014 in Sklep VSL IV Cpg 1001/2009 z dne 23. 12. 2009)

3Glej točko 11 - 17 obrazložitve tega sklepa.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 390, 552 Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 19, 33, 33/2, 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-2 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 37, 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 338, 338/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.