Jedro

Če izvršilni naslov vsebuje potrdilo o izvršljivosti, je dolžnik tisti, ki mora dokazati njegovo neutemeljenost. V ta namen je dolžan založiti stroške za izvedbo dokaza z izvedencem - grafologom, če zatrjuje da podpis na vročilnici ni pristen.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnic z dne 29.3.1996 zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Črnomlju opr. št. I 199/95 z dne 12.2.1996. Zoper sklep se pritožujeta dolžnici, ki uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve postopka ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje. Navajata, da izvršilni naslov dejansko ni postal pravnomočen. Nasprotna stranka ne more nositi krivde zaradi napačne vročitve sodbe. Očitno naj bi bilo, da je sodišče dalo potrdilo o pravnomočnosti preuranjeno. Po mnenju dolžnic je upnik tisti, ki bi moral poskrbeti za pravnomočen izvršilni naslov. Iz tega razloga tudi nista založili predujma za izvedenino, saj menita, da to ni njuno breme.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja, da je upnik tisti, ki mora predložiti pravnomočen izvršilni naslov. To je tudi storil, zato je svojo obveznost izpolnil. Na izvršilnem naslovu je namreč potrdilo o izvršljivosti. Če pa sta dolžnici menili, da je potrdilo o izvršljivosti neutemeljeno, pa je bilo na njima, da to dokažeta. Dolžnici sta namreč tisti, ki zatrjujeta, da podpis na vročilnici ni bil pristen, zaradi česar naj sodba ne bi postala pravnomočna. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V obravnavani zadevi se je izkazalo, da bi bil potreben dokaz z izvedencem grafološke stroke. V skladu s 153. členom ZPP sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo. Ker gre za dokazovanje dejstva, ki ga navajata dolžnici in tega zneska v roku nista založili, je prvo sodišče odločilo pravilno, ko je njun ugovor zavrnilo.

Pritožba ne navaja ničesar novega, ampak zgolj vztraja na stališču, da dolžnici nista dolžni založiti predujma. Iz zgoraj navedenih razlogov je takšno pritožbeno stališče napačno. Glede vsega ostalega, česar pritožba ne napada, pa se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge prvega sodišča, da jih ne bi ponavljalo. Izpodbijani sklep je namreč pravilen in zakonit, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo.