Jedro

Presoja višine preživnine za mladoletnega otroka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženki, ki je tožničina mati, naložilo, da mora tožnici plačevati mesečno preživnino v znesku 6.000 SIT za čas od 27.9.2002 dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje. Ne strinja se s pravno razlago, po kateri dejanske ugotovitve ne dokazujejo obstoja zunajzakonske skupnosti med tožnico in B. K. Z njim namreč tožnica v zunajzakonski skupnosti živi še danes, on pa je tisti, ki prispeva za njeno preživljanje. Dokazna ocena v tej smeri je v nasprotju z določbo 8. člena ZPP. Sicer pa ima tožnica višje dohodke od toženke, zaradi česar ji ta ni dolžna plačevati preživnine. Tožnica sama priznava stalne mesečne prejemke v višini 90.000 SIT, k temu pa je potrebno prišteti še dohodke od občasnega dela preko študentskega servisa. Tožnica pa povprečno zasluži le 88.497 SIT mesečno. Višina tožničinih stroškov je nekritično ocenjena. Toženka ni dolžna kriti stroškov, ki jih ima tožnica z avtomobilom.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Ocena, ali življenjska skupnost moškega in ženske predstavlja zunajzakonsko skupnost po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ima pravno naravo. Vendar pa navedena pravna presoja zajema dejstva dejanskega stanja, ki so stvar dokazovanja v skladu s porazdelitvijo dokaznih bremen pravdnih strank (prvi odstavek 7. člena ZPP), pri čemer pa sodišče sprejme dokazno oceno v skladu s pravilom iz 8. člena ZPP. Tožena stranka v reviziji očita sodbama nižjih sodišč, da sta navedeno pravilo prekršili, vendar pa zatrjevanih kršitev ne konkretizira. Revizijske navedbe v tej smeri pomenijo le drugačen pogled na izvedene dokaze in dokazno oceno, ki naj bi potrditvah tožene stranke imela za posledico presojo o obstoju zunajzakonske skupnosti. Z navedbo o kršitvi določbe 8. člena ZPP tožena stranka torej izpodbija dejanske ugotovitve in sprejeto dokazno oceno, kar pa je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijani sodbi tako ni mogoče očitati.

Pravna presoja, po kateri tožnica in B. K. ne živita v zunajzakonski skupnosti, temelji na ugotovljenih dejstvih in je pravilna. Zunajzakonska skupnost mora namreč imeti zunanje znake, ki jo izenačijo z zakonsko zvezo. Česa takega dokazni postopek ni potrdil. Tožnica z B. K. sicer živi na istem naslovu, vendar ekonomska skupnost med njima ni vzpostavljena. Ovira, ki bi po temelju preprečevala utemeljenost tožničinega preživninskega zahtevka, tako ni podana. Ker se tožnica še šola, čeprav je polnoletna, toženko zadeva preživninska obveznost po določbi drugega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Višina preživnine je bila določena v skladu z 129. členom navedenega zakona. Sodišče druge stopnje je sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje o potrebah tožnice, njenih lastnih dohodkih in o zmožnostih toženke, da prispeva k tožničinemu preživljanju. Revizijsko sodišče se strinja z razlago, ki jo sprejema izpodbijana sodba, da "ni mogoče od tožnice zahtevati, da se v celoti sama preživlja z delom, čeprav se redno šola po polnoletnosti". Toženkina preživninska obveznost je namreč nižja prav zato, ker ima tožnica prihodke od občasnega dela. Toženkino slabo ekonomsko in socialno stanje pa je prišlo do pravilnega izraza z določitvijo razmeroma skromne preživnine, ki jo mora plačevati hčeri. Sodišče druge stopnje je utemeljeno zapisalo, da je "dolžnost staršev, da preživljajo otroke, tudi moralna, zaradi česar morajo starši storiti tisto, kar je od njih razumno mogoče pričakovati, da tudi polnoletnemu otroku omogočijo pridobitev izobrazbe". Revizijsko sodišče ne najde razloga, po katerem bi bilo mogoče utemeljiti zavrnitev tožbenega zahtevka ali celo znižanje že tako nizke, skoraj simbolične preživnine.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.