Jedro

Sodišče prve stopnje je zaradi ugotavljanja primernega obravnavanja nasprotnega udeleženca v postopek pritegnilo izvedenko psihiatrične stroke, ki je potrdila primernost namestitve nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ in izpolnjevanje pogojev za takšno namestitev z medicinskega vidika. Seveda se lahko postavijo pomisleki o etičnosti posega, a namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek temelji na zakonu in ustavi. Zaradi zagotavljanja ustavnih pravic na eni strani oseb, ki izpolnjujejo pogoje za namestitev v varovane oddelke, na drugi strani pa tam že nameščenih oseb, se je v sodni praksi uveljavil začasen način izvršitve sprejema v varovani oddelek SVZ, da se osebo vrne v najbolj podoben položaj, kot je bil pred izdajo sklepa. To pa je, da se jo začasno, do sprostitve prostega mesta na varovanem oddelku SVZ, namesti tja, kjer je bila pred tem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se (I.) nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda Dom A. (v nadaljevanju: pritožnik), za eno leto od izdaje sklepa, pritožnik je nasprotnega udeleženca dolžan sprejeti, ko se bo sprostilo mesto na oddelku, upoštevaje vrstni red za sprejem po sodnih sklepih, o čemer je pritožnik dolžan ažurno obveščati predlagatelja in sodišče; (II.) do sprostitve mesta na varovanem oddelku pritožnika (a najkasneje do 21. 12. 2024) se nasprotnega udeleženca zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične bolnišnice B.; (III.) o stroških postopka bo odločeno s posebnim pisnim sklepom.

2. V pravočasni pritožbi pritožnik uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga, da se sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba opozorja, da je po 75. členu Zakona o duševnem zdravju1 (v nadaljevanju: ZDZdr) oseba lahko brez privolitve sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, če so izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr. Te v nadaljevanju povzame in navaja, da pogoj iz 6. alineje2 prvega odstavka 74. člena ZDZdr ni izpolnjen. Pritožnik namreč na varovanem oddelku nima razvidnih ustreznih programov oskrbe, ne izvaja ustreznih terapevtskih metod ter ne razpolaga z ustreznim in usposobljenim kadrom za osebe s posebno visokim tveganjem in zato ne izpolnjuje pogojev za sprejem. Prednost mora imeti pravica do varnosti in mirnega bivanja drugih stanovalcev varovanega oddelka, ki je namenjen kratkotrajni namestitvi oseb, ki so zaključile zdravljenje oz. to ni več potrebno. Oddelek je prekomerno zaseden. Sodišče so že obvestili, da od dveh do treh let ni pričakovati prostega moškega mesta na varovanem oddelku. S sprejemom nasprotnega udeleženca in realizacijo petih sklepov, ki še čakajo, bi bila zasedenost varovanega oddelka 150 %, zato bi pritožnik kršil zakon. Stanovalce bi namreč morali namestiti v dnevni prostor ali jedilnico. Prisilno nameščanje v prezasedene prostore pomeni kršitev 21. člena Ustave RS in 12. člena ZDZdr. V nadaljevanju je opisana kadrovska problematika pritožnika. Sprašujejo se, kako so okoliščine najmanjše prezasedenosti bolj pomembne od varnosti nasprotnega udeleženca in stanovalcev. Ob nanašalnosti vedenjskih izbruhov in impulzivnosti je zelo velika nevarnost agresije do oseb, s katerimi se nasprotni udeleženec ne bi strinjal. Nikjer ni določeno, da mora biti za sprejem osebe v skladu z 79. členom ZDZdr verificiran varovani oddelek, ampak je lahko to tudi varovani oddelek kombiniranih varstvenih domov. Od 27. 7. 2022 ima verificiran varovani oddelek za odrasle osebe s težavami v duševnem zdravju in z več motnjami tudi Dom upokojencev in oskrbovancev C., a še ni uvrščen na seznam javno dostopnih podatkov. Pritožnik zato sodišču predlaga, da se poizvedbe o zasedenosti opravijo tudi tam. Pritožba se sprašuje o primernosti zaprtega zavoda kot edine možne preventive za vedenje nasprotnega udeleženca. Postavi se tudi vprašanje etičnosti omejevanja svobode posameznika zaradi njegove duševne motnje in potencialne nevarnosti za druge. Raziskati je treba možnosti alternativnih oblik obravnave, prav tako ponovno preučiti nujnost premeščanja takšnih oseb v ustanove, specializirane za njihove potrebe, namesto v SVZ. Ključno je vprašanje ali so varovani oddelki SVZ zanje res optimalno okolje. Razmisliti bi bilo treba o združevanju teh posameznikov z osebami s forenzičnega oddelka psihiatrije. Oseba, ki se zdravi zaradi hude kronične duševne motnje spektroavtistične motnje Aspergerjev sindrom je v izredno ranljivem položaju, zato bi bilo treba razmisliti o alternativnih možnostih, ki bi bolje zadovoljevale njene potrebe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4 (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom ZDZdr pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ustava Republike Slovenije dopušča, ZDZdr pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti5. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se osebi, ki ne privoli v sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, omeji svobodo z namestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so urejeni v prvem odstavku 75. člena ZDZdr, ki se sklicuje na prvi odstavek 74. člena ZDZdr. Kumulativno morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: (i.) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; (ii.) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; (iii.) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; (iv.) če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; (v.) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), in (vi.) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno obrazložilo obstoj pogojev po 75. in prvem odstavku 74. člena ZDZdr, pritožbeno sodišče pa tem zaključkom v celoti pritrjuje.

7. Kot je razvidno iz povzetka pritožbenih trditev, pritožba ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec izpolnjuje navedene pogoje. Opozarja le, da oni sami (torej SVZ) ne izpolnjujejo pogoja iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr. A vendar zakon ne govori o izpolnjevanju pogojev s strani SVZ, ampak o izpolnjevanju pogojev s strani osebe, ki bo sprejeta v varovani oddelek. Nasprotno pa pritožba ne trdi, da pogoja iz navedene 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr (ali katerega drugega pogoja) ne bi izpolnjeval nasprotni udeleženec, zaradi česar je ta pritožbena trditev brezpredmetna.

8. Kar se tiče trditev, da bi bilo treba raziskati možnosti alternativnih oblik obravnave nasprotnega udeleženca in primernosti njegove namestitve v varovani oddelek SVZ, je treba pojasniti, da je sodišče prve stopnje ravno zaradi ugotavljanja primernega obravnavanja nasprotnega udeleženca v postopek pritegnilo izvedenko psihiatrične stroke, ki je potrdila primernost namestitve nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ in izpolnjevanje pogojev za takšno namestitev z medicinskega vidika. Seveda se lahko postavijo pomisleki o etičnosti posega, a namestitev nasprotnega udeleženca v varovani oddelek temelji na zakonu in ustavi.6 Povsem utemeljeni so pomisleki o prezasedenosti SVZ (na kar je opozorilo tudi sodišče prve stopnje v 27. točki obrazložitve), a gre za obsežnejše vprašanje, ki ga bosta morali rešiti drugi veji oblasti na državni ravni. Ravno zaradi zagotavljanja ustavnih pravic na eni strani oseb, ki izpolnjujejo pogoje za namestitev v varovane oddelke, na drugi strani pa tam že nameščenih oseb, se je v sodni praksi uveljavil začasen način izvršitve sprejema v varovani oddelek SVZ, da se osebo vrne v najbolj podoben položaj, kot je bil pred izdajo sklepa.7 To pa je, da se jo začasno, do sprostitve prostega mesta na varovanem oddelku SVZ, namesti tja, kjer je bila pred tem. Kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru to oddelek pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične bolnišnice B. Taka odločitev preprečuje vse tiste zaplete in kršitve ustavnih pravic, ki jih izpostavlja pritožba: nasprotnega udeleženca ni treba v varovani oddelek namestiti takoj, ampak, ko se bo sprostilo mesto, pri tem pa je treba upoštevati vrstni red prej prejetih sodnih sklepov.

9. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa tudi ni našlo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami. 2 Glej točko vi. v 5. točki te obrazložitve. 3 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 4 Uradni list RS, št. 16/2019. 5 Drugi odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije. 6 Podrobneje pojasnjeno v 5. točki obrazložitve. 7 VSRS Sklep II Ips 51/2019, VSRS Sklep II Ips 71/2019 in drugi.