Up-643/05 - 5

23. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 296/2005 z dne 21. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je ugodilo pritožnikovi tožbi in odločbo Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Predsednik), s katero je ta zavrnil pritožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odpravilo in mu zadevo vrnilo v ponoven postopek. Vrhovno sodišče je na pritožbo tožene stranke sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbija zatrjuje kršitve 6., 8., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94) ter kršitve 2., 14., 15., 21., 22., 23., 24. in 54. člena Ustave. V ustavni pritožbi navaja, da je Predsednik samovoljno in nezakonito zavrnil njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, Vrhovno sodišče pa naj bi arbitrarno oziroma iz solidarnosti do Predsednika spremenilo sodbo Upravnega sodišča, ki je takšno odločitev Predsednika odpravilo, tako da je pritožnikovo tožbo zavrnilo.

B.

3.Ustavni pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe. Z večino navedb ustavne pritožbe namreč oporeka le pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijani sodbi ni. Zgolj nezadovoljstvo pritožnika s sprejeto odločitvijo namreč ne more utemeljiti njegovih očitkov o kršitvah pravic, ki jih s povsem pavšalnimi navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Pritožnik sicer zatrjuje, da sta odločba Predsednika in sodba Vrhovnega sodišča arbitrarni oziroma samovoljni, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave, vendar te kršitve ne utemelji. Enako velja za povsem pavšalen očitek pritožnika o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave, ki naj bi jo Vrhovno sodišče storilo s pristranskim odločanjem, saj naj bi svojo odločitev sprejelo iz solidarnosti do Predsednika. Pritožnik zatrjuje še kršitve 8., 13. in 14. člena EKČP ter kršitve 14., 15., 21., 24. in 54. člena Ustave, vendar tudi teh kršitev ne utemelji, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje še kršitev načel pravne države (2. člen Ustave), na katera pa se v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino.

4.Ker z izpodbijano odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan