Jedro

Obstoj izvršilnega naslova in potrdila o izvršljivosti je dejstvo (izvršilna podlaga za izvršbo). Če obstoj le-tega ni sporen niti po ugovoru, se šteje za priznano.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 17.11.2014 (I. točka izreka) in sklenilo, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščencu. V pritožbi najprej navaja, da izpodbijani sklep ni pravilen in zakonit, na splošno predvsem iz razloga, ker niti ne obravnava objektivno ugovorov dolžnika, pač pa jih obravnava pristransko in pavšalno zavrača. To izhaja že iz uvodne obrazložitve, da dolžnik ni navajal nobenih pravno upoštevnih ugovornih razlogov, ki bi v skladu s 55. členom ZIZ preprečevali izvršbo, saj že iz naslovov posameznih točk ugovora izhaja, da je dolžnik takšne ugovore uveljavljal. Sodišču v nadaljevanju očita kršitev funkcionalne pristojnosti, saj je izpodbijani sklep izdala strokovna sodelavka, kateri 6. člen ZIZ ne daje pooblastila za odločanje o ugovorih dolžnikov zoper sklep o izvršbi. Navedena procesna kršitev pa je bistveno vplivala tudi na samo pravilnost in zakonitost sklepa o ugovoru. Na sklepu tudi manjka sodničin podpis, s katerim bi bilo izkazano, da je o sklepu na podlagi osnutka, ki ga je pripravila višja pravosodna svetovalka, odločila pristojna sodnica. Dalje pritožba navaja, da upnik ni izpolnil svoje dolžnosti po predložitvi listine, na podlagi katere je mogoča izvršba, v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena ZIZ, na kar je bil v pravnem pouku sklepa o izvršbi opozorjen. Navedeno pomeni, da je celoten predmetni izvršilni postopek tekel brez ustreznega izvršilnega naslova, zato je sklep o izvršbi potrebno razveljaviti, predlog za izvršbo pa zavrniti. V zvezi z ugovornim razlogom, da uveljavljana terjatev ni neposredno izvršljiva pritožba sodišču očita, da se do le-tega ni konkretizirano opredelilo. Dolžnik je namreč v ugovoru določno navedel, da je nase prevzel obveznost poroštva le za tiste terjatve, ki so v Pogodbi ugotovljene, kot je to navedeno v točki „sedmič“ Pogodbe; ugotovljen pa ne pomeni enako kot naveden ali zapisan, pač pa je to predmet ugotovitve kreditojemalca in banke. Terjatev, ki jo terja upnica v predmetnem izvršilnem postopku, pa ni ne v Listini, ki naj bi bila izvršilni naslov, niti v Pogodbi nikjer ugotovljena, tako da ni predmet poroštva, takšna terjatev posledično ne more biti neposredno izvršljiva in zato tudi Listina ni izvršilni naslov. V zvezi s tem je protispisna ugotovitev v točki 6. obrazložitve, da je dolžnik kot solidarni porok in plačnik prevzel nase vse obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o kreditu, saj takšen zaključek nima opore ne v Listini, ne v Pogodbi. Prav tako je neobrazložen del obrazložitve, da je iz notarskega sporazuma in pogodbe jasno določena dolžnikova obveznost, pri tem pa niti ne pojasni, iz katere navedbe oziroma iz katerih delov navedenih listin naj bi ta jasno določena dolžnikova obveznosti izhajala. Izpodbijanemu sklepu tako manjkajo navedbe o odločilnih dejstvih. Zmotno pa je tudi stališče sodišča, da se judikat VSL I Ip 600/2010 ne more uporabljati za predmetni primer, saj je pomembno predvsem vrednotenje sodišča iz te odločbe. Glede ugovornega razloga nezapadlosti uveljavljane terjatve opozarja na nasprotje med navedbami upnice, da je celotna terjatev zapadla 1.10.2014 in ugotovitvami sodišča, da je zadnji obrok zapadel 1.10.2014. Sodišču očita, da se ni opredelilo do njegove ugovorne navedbe, da ni prejel izpisov knjigovodskega stanja, na katere se sklicuje upnica. Dolžnik ne ve, katere so te priloge, saj mu niso bile vročene, z njimi ni bil seznanjen. Očita kršitev načela formalne legalitete, saj v obravnavanem primeru višina in zapadlost obveznosti, ki jo zatrjuje upnica, ni razvidna iz izvršilnega naslova. Kršeno je tudi razpravno načelo, v posledici kršitve načela ločenosti trditvenega in dokaznega bremena. Če se je namreč upnik skliceval na izpis knjigovodskega stanja v utemeljitev višine terjatve, potem bi kvantifikacija tega zneska morala biti del naracije predloga za izvršbo. Sklicevanje na obračun pa ne more nadomestiti pomanjkanja navedb o tem, zakaj zahteva plačilo terjatve v tej višini, to ni razvidno tudi iz obrazložitve.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijane odločitve o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi pritožba s svojimi razlogi ne uspe izpodbiti. Iz celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je sodišče celovito presojalo in se opredelilo do ugovornih navedb dolžnika in jih zavrnilo kot neutemeljene (torej jih je očitno štelo kot pravno pomembne), s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, vezanega v predmetni izvršilni spis, sta na predmetnem sklepu navedeni in podpisani tako višja pravosodna svetovalka III (strokovna sodelavka) kakor tudi razpravljajoča sodnica (drugi odstavek 323. člena v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se skladno s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku). Navedeno pomeni, da je o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločila za to pristojna oseba (6. člen ZIZ) in ne gre za kršitev funkcionalne pristojnosti, kot to očita pritožba. Neutemeljeno se pritožba sklicuje tudi na nepredložitev izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu. Drži, da je upnica notarski zapis, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov (Notarski zapis SV 1 Pogodbe o kreditu z dne 12.10.2011 in Sporazum o ustanovitvi skupne hipoteke), predlogu za izvršbo predložila v kopiji (priloga A2) in da je bila v pravnem pouku sklepa o izvršbi opozorjena na določbo drugega odstavka 44. člena ZIZ (1), temu pa v odgovoru na ugovor ni sledila, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedena pomanjkljivost na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Potrebno je namreč izhajati iz podmene, da sodišče odloča o spornih dejstvih. Obstoj izvršilnega naslova in (če je potrebno) potrdila o izvršljivosti je dejstvo (izvršilna podlaga za izvršbo). Če obstoj le-tega ni sporen niti po ugovoru, potem se šteje za priznano (smiselno tretji odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru je na podlagi dolžnikovih ugovornih in sedaj pritožbenih navedb razvidno, da za dolžnika ni sporno, da je bila Kreditna pogodba (v nadaljevanju: Pogodba) h kateri je dolžnik pristopil kot solidarni porok in plačnik, dejansko sklenjena in potrjena v obliki notarskega zapisa, prav tako dolžnik ne nasprotuje dejstvu njegovega pristopa k tej pogodbi in prevzema določenih (2) obveznosti kreditojemalca.

Pritožba tudi ne more uspeti z zavzemanjem za to, da dolžnik po predloženem izvršilnem naslovu ne dolguje ničesar, ker njegova oziroma kreditojemalčeva obveznost ni bila „ugotovljena“. Navedeni zapis si dolžnik zmotno razlaga. Ne glede na to, da „ugotovljeno“ ne pomeni „določeno“, kot je to navedlo sodišče prve stopnje, pa je tako razumeti vsebino točke „Šestič“ notarskega zapisa, v katerem je navedeno, da „dolžnik prevzema solidarno poroštvo in solidarno plačilno obveznost za vse, v tej pogodbi in sporazumu ugotovljene terjatve banke do kreditojemalca“. Razumeti je torej, da prevzema obveznost plačila za vse, v tej pogodbi že ugotovljene oziroma že navedene terjatve. Poleg tega, tudi v kolikor je ta zapis „ugotovljene“ razumeti tako, da se bodo obveznosti kasneje (naknadno), na podlagi opravljenih plačil ponovno ugotavljale, je v Pogodbi jasno določeno (zadnji odstavek 14. člena Pogodbe), da se stanje obveznosti kreditojemalca ugotavlja na podlagi knjigovodskih listin Banke, katere je upnica predložila (priloga A3-A6), pritožba pa jim zgolj pavšalno nasprotuje. Ne drži niti nadaljnji pritožbeni očitek o protispisnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede obsega prevzete obveznosti (točka 6 obrazložitve), saj takšna ugotovitev jasno izhaja iz drugega odstavka točke „Šestič“ notarskega zapisa (3). Sodišče pa je v 8. točki obrazložitve tudi jasno navedlo, da dolžnikova obveznost izhaja iz drugega člena kreditne pogodbe, ki je del notarskega sporazuma. Dejstvo, da sodišče ni določno navedlo še nadaljnjih členov Pogodbe, iz katerih izhaja dolžnikova obveznost oziroma v katerih so navedeni podatki, na podlagi katerih je višino njegove obveznosti mogoče določno izračunati, ob tem, da se v celoti sklicuje na vsebino Pogodbe in ostalih izvršilnemu predlogu priloženih listin (priloga A3-A6), pa ne pomeni, da je izpodbijani sklep neobrazložen, kot to neutemeljeno očita pritožba.

V zvezi z ugovorom zapadlosti uveljavljane terjatve pritožba neutemeljeno vztraja na tem, da terjatev ni zapadla. V notarskem zapisu (četrti odstavek točke „Drugič“) oziroma Pogodbi (3. člen) je namreč jasno določeno, da zadnji obrok kredita zapade 1.10.2014, zato navedba v predlogu za izvršbo sicer, da „je obveznost v celoti zapadla v plačilo dne 1.10.2014“, ne more pomeniti takojšnje (predčasne) zapadlosti celotnega kredita na dan zapadlosti zadnjega obroka, ki bi pomenila drugačen način dokazovanja zapadlosti terjatve (tretji odstavek 14. člena Pogodbe), kot to zmotno razume pritožba. Glede na to, da je tako v notarskem zapisu kot v Pogodbi jasno določen datum zapadlosti zadnjega obroka, upnica pa je predlog za izvršbo že pred tem datumom zapadlih in neplačanih obrokov (navedbam, da ti obroki niso bili plačani, tako pritožba kot ugovor konkretno ne oporekata) vložila po datumu zapadlosti zadnjega obroka (4), je jasno, da je uveljavljana terjatev upnice zapadla. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na nevročitev knjigovodskih listin upnice, na podlagi katerih je slednja izračunala višino uveljavljane terjatve. Iz podatkov spisa (5) namreč izhaja, da so bile te listine dolžniku vročene skupaj s sklepom o izvršbi, v ugovoru in tudi v pritožbi pa jim zgolj pavšalno nasprotuje in tudi ne predloži nobenega dokaza, s katerim bi izračune iz navedenih listin lahko (uspešno) izpodbil. Pritožba sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita kršitev načela formalne legalitete, ker naj bi sodišče poseglo v vsebino izvršilnega naslova, v katerem ni določena takšna višina terjatve, kot jo terja upnica. Skladno z omenjenim načelom (17. člen ZIZ) je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov tako kot se glasi in se ne sme spuščati v njegovo vsebino, po oceni pritožbenega sodišča pa do kršitve tega načela ni prišlo. Obveznost dolžnika, za katero je prevzel poroštvo je namreč, kot že navedeno, jasno razvidna iz izvršilnega naslova (notarski zapis Pogodbe in Sporazum) in predstavlja višino danega kredita. Glede na to, da je do datuma zapadlosti terjatve prišlo do delnih plačil, razvidnih iz knjigovodskih listin upnice (A3-A6), pa ni mogoče slediti razlagi pritožbe, da bi morala biti terjatev upnice, ki jo konkretno uveljavlja v tem izvršilnem postopku (ob upoštevanju že izvršenih plačil) že v Pogodbi z dne 12.10.2011 točno določena. Ob njeni sklenitvi ni bilo jasno ali in koliko obrokov bo kreditojemalec plačal oziroma koliko jih bo preostalo za plačilo kreditojemalcu oziroma solidarnemu poroku, zato je takšno razlogovanje zmotno. S tem, ko je bila na podlagi izvršilnega naslova in predlogu priloženih listin dovoljena izvršba za znesek 41.219,04 EUR, pri tem upoštevaje določbe Pogodbe o pogodbeni obrestni meri in teku zamudnih obresti, sodišče tako ni poseglo oziroma spreminjalo same vsebine izvršilnega naslova.

Ker je glede na obrazloženo odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, pritožba dolžnika pa neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (165 in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

op. št. 1: Skladno s katerim mora upnik v primeru dolžnikovega ugovora listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, sodišču predložiti v izvirniku ali overjenem prepisu najkasneje v odgovoru na ugovor.

op. št. 2: Razlaga vsebine notarskega zapisa je za dolžnika sporna.

op. št. 3: V katerem je navedeno, da „dolžnik prevzema jamstvo za celotno in pravočasno izpolnitev obveznosti kreditojemalca do banke, to je za poplačilo vseh obveznosti po Pogodbi o kreditu in tem sporazumu“.

op. št. 4: Predlog za izvršbo je bil vložen dne 3.11.2014. op. št. 5: Vročilnica na list. št. 8.