Jedro

Tožniku je bil poziv za dopolnitev vloge po elektronski poti posredovan kot navadna elektronska pošta. To pomeni, da vročitev poziva tožniku po elektronski poti ni bila opravljena pravilno, zaradi česar tudi rok za dopolnitev vloge ni mogel začeti teči. Tožniku je od prejema poziva za dopolnitev vloge pa do izteka roka ostalo samo nekaj ur časa. Tako kratkega roka pa tudi glede na čas praznikov ni mogoče šteti za primeren rok.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Občinske uprave občine Beltinci št. 122-37/2012-0101 z dne 27. 12. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR, povečane za DDV, v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka odločil, da se koncesija za izvajanje javne službe socialne storitve pomoč družini na domu (javna služba) na območju Občine Beltinci podeli A.A.; pod 2. točko izreka je odločil, da bo koncesionar dejavnost javne službe izvajal v skladu s pogodbo o koncesiji, ki bo določala pogoje opravljanja javne službe in bo sklenjena najkasneje 60 dni od vročitve odločbe o podelitvi koncesije; pod 3. točko izreka je odločil, da se koncesija podeli za čas deset let in se lahko po poteku tega časa podaljša največ še za čas, za katerega je sklenjena koncesijska pogodba ter da je rok za odpoved koncesije šest mesecev po vročitvi predloga za odpoved; pod 4. točko izreka je odločil, da mora koncesionar javno službo iz 1. točke te odločbe začeti opravljati v roku, ki bo določen v pogodbi o koncesiji, sicer se mu koncesija odvzame in da se slednja odvzame tudi v primeru, če koncesionar javne službe ne opravlja v skladu s predpisi, to odločbo in pogodbo o koncesiji; pod 5. točko izreka je odločil, da se ponudba ponudnika B.B. - sedaj tožnika za izvajanje predmetne javne službe zavrne kot neuspešna in pod 6. točko izreka je odločil, da organ in stranke trpijo vsak svoje stroške postopka. V svoji obrazložitvi navaja, da je Občina Beltinci na podlagi določbe 10. člena Odloka o predmetu, pogojih in postopku podeljevanja koncesije na področju javne službe socialne storitve pomoč družini na domu na območju Občine Beltinci v Uradnem listu RS, št. 80/12 z dne 26. 10. 2012 objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje predmetne javne službe (Javni razpis). Na Javni razpis sta prispeli dve ponudbi, ponudba A.A. in ponudba tožnika. S strani župana Občine Beltinci je bila imenovana Komisija za koncesije (komisija), ki je izvedla odpiranje ponudb ponudnikov in o tem sestavila zapisnik, ki sta ga prejela oba ponudnika. Ob pregledu ponudb je komisija ugotovila, da oba ponudnika izpolnjujeta pogoje iz Javnega razpisa, zato je v skladu z določbo 47.b člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) za obe ponudbi zaprosila za mnenje Socialno zbornico Slovenije. Slednja je obema ponudnikoma dala pozitivno mnenje. Po pridobitvi pozitivnih mnenj je komisija pozvala tožnika, da ji do 27. 12. 2012 do 12.00 ure za poslovno enoto v Beltincih predloži izjavo o lastništvu s podatki o nepremičnini po stanju iz zemljiškoknjižnega vpisa ali izjavo o najemu objekta oziroma prostora in priloženo najemno pogodbo za objekt ali prostor, ki še ni primeren za izvajanje storitve ali izjavo o lastništvu stavbnega zemljišča oziroma izkazano stavbno pravico, če bo ponudnik storitev izvajal v novo zgrajenem objektu oziroma prostorih ( v nad. izjava o lastništvu oziroma najemna pogodba za poslovno enoto v Beltincih). Tožnik je bil tudi opozorjen, da v kolikor do navedenega roka ne bo predložil zahtevanih dokumentov, bo to vplivalo na oceno merila „oddaljenost sedeža oziroma izpostave ponudnika od območja Občine Beltinci“ in posledično na višino dodeljenih točk. Tožnik do dne 27. 12. 2012 do 12.00 ure ni predložil zahtevanega dokumenta, temveč je zaprosil za podaljšanje roka in sicer do 31. 12. 2012. S tem v zvezi je komisija zavzela stališče, da je ponudnik imel dovolj časa za predložil zahtevanega dokazila, saj mu je bil poziv za predložitev dokazila poslan dne 21. 12. 2012 z navadno pošto in dne 24. 12. 2012 po elektronski pošti. Razen tega bi tožnik zahtevano dokazilo lahko predložil že ob prijavi na razpis. Ker torej tožnik zahtevanega dokazila ni predložil, je komisija pri oceni merila „oddaljenost od sedeža (in ne izpostave)“ tožniku dodelila deset točk. Po izvedenem točkovanju v skladu z določenimi merili, kar tudi opredeljuje, je A.A. zbral 87,44 točke, tožnik pa 86 točk, zaradi česar je organ koncesijo podelil A.A. Tožnik v tožbi navaja, da izpodbijana odločba ni procesno ustrezna in sicer gre za bistveno kršitev določb postopka, poleg tega je organ napačno ugotovil dejansko stanje in na koncu zmotno uporabil materialno pravo. Ugotavlja, da izbrani ponudnik ni vložil popolne prijave na razpis, saj k ponudbi ni predložil parafiranega vzorca pogodbe, zato bi bil organ to ponudbo dolžan zavreči, kot to določa četrti odstavek 47.b člena Zakona o socialnem varstvu. Tega pa tožena stranka ni storila, temveč je omenjenega ponudnika pozvala k dopolnitvi prijave, ki je bila tako dopolnjena po preteku razpisnega roka. Komisija je tudi v nadaljevanju kršila postopkovna določila. Komisija je namreč tožnika kljub temu, da je vložil popolno vlogo skladno Javnemu razpisu, dne 21. 12. 2012 pozvala, da naj prijavo dopolni z izjavo o lastništvu nepremičnine oziroma z najemno pogodbo za poslovne prostore v Beltincih. Ta poziv je bil tožniku posredovan v času božično-novoletnih praznikov in je tožnik poziv, datiran na dan 21. 12. 2012, prejel 27. 12. 2012, to pa je na dan, na katerega mu je bil dodeljen rok za dopolnitev vloge. Glede na to, da je tožnik poziv prejel na isti dan, ko se je ob 12.00 uri iztekel rok za dopolnitev vloge, je tožnik pravočasno (najprej preko telefaksa ob 9.52 uri, nato pa z redno pošto in tudi preko e-pošte) zaprosil za podaljšanje roka, ker v tako kratkem času vloge ni mogel ustrezno dopolniti. Tudi v kolikor je tožena stranka poziv oddala na pošto istega dne kot ga je sestavila, to je dne 21. 12. 2012, gre ugotoviti, da je bil naslednji dan sobota, tudi v ponedeljek 24. 12. 2012 je bil v večini podjetij sobotni delovnik oziroma kolektivni dopust, 25. in 26. december sta dela prosta dneva, dne 27. 12. 2012 pa je tožnik prevzel poziv tožene stranke. Glede na to, da je tožnik pisanje prevzel takoj, ko je bilo to mogoče in da je imel za dopolnitev vloge na razpolago zgolj dobre tri ure, takšna dopolnitev seveda ni bila mogoča, zaradi česar je tudi zaprosil za podaljšanje roka. Tožnik je bil k dopolnitvi pozvan preko navadne pošte, ki je ni mogel prejeti pred 27. 12. 2012, dne 24. 12. 2012 pa naj bi bila poslana tudi e-pošta, ki pa je tožnik zaradi odsotnosti zaposlenih v pisarni ni prejel, niti videl. Tožena stranka pa tožniku poziva k dopolnitvi vloge niti ni pravilno vročila. Tak dokument bi mu morala vročiti osebno, skladno z ZUP, česar pa ni storila. Rok za izpolnitev zahteve v upravnem postopku lahko teče le od prejema nekega pisanja dalje, v konkretnem primeru pa je tožnik zgolj po naključju pisanje prevzel pred iztekom roka, saj bi sicer imel 15 dni časa, da pisanje dvigne na pošti. Glede na navedeno je tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavala napačno, saj ni upoštevala dejstva, da ima tožnik v kraju Beltinci registrirano poslovno enoto. Tožena stranka na predlog za podaljšanje roka ni odgovorila, čeprav bi to morala storiti skladno z 99. členom ZUP. Izdala je zgolj izpodbijano odločbo, tožniku pa pri točkovanju postavke „oddaljenosti sedeža od izpostave ponudnika od območja Občine Beltinci“ podelila zgolj polovico možnih točk, saj mu je od 20 točk podelila 10 točk, čeprav ima tožnik v Beltincih registrirano poslovno enoto. Navedena kršitev je bistvena, saj tožena stranka v samem razpisu od prijaviteljev ni zahtevala takšnega dokazila, kot ga je zahtevala od tožnika. Tožnik, skladno s točkovalnikom, ki je bil objavljen ob objavi Javnega razpisa in razpisne dokumentacije, tudi ugotavlja, da je zagotovo prišlo tudi do napake pri točkovanju in tako do napačno ugotovljenega dejanskega stanja, saj tožnik pri večini kriterijev dosega višje standarde in s tem višje točkovanje kot ga lahko doseže izbrani ponudnik, kar je moč ugotoviti po objektivnih kriterijih določenih v razpisni dokumentaciji, kar po posameznih merilih tudi opredeljuje. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je občinska uprava pred izdajo odločbe o podelitvi koncesije podrobno proučila zapisnik o odpiranju ponudb, kakor tudi poročilo-predlog Komisije za koncesije (komisija). Iz predloga izhaja, da je ponudba ponudnika A.A. po vnaprej določenem točkovalniku prejela višje število točk, zato prereka navedbe tožnika o tem, da je napačno uporabila materialno pravo in zmotno ugotovila dejansko stanje. Podaja tudi procesni ugovor glede aktivne legitimacije. Tožnik tako, kot je označen v tožbi, nima pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe, saj se je na Javni razpis prijavil ponudnik B.B. Gre torej za poslovno enoto pravne osebe, ki ima, glede na podatke v AJPES, lastno pravno subjektiviteto. Gre torej za samostojen pravni subjekt in tožba tako ni vložena po pravilni stranki, zaradi česar jo je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika oziroma aktivne legitimacije treba zavreči. Glede tožnikove navedbe, da izbrani ponudnik ni vložil popolne prijave na razpis, ker ni predložil parafiranega vzorca pogodbe, odgovarja, da je v zapisniku o odpiranju ponudb ugotovitev, da ponudba tega ponudnika izpolnjuje predpisane pogoje in ugotovitev, da k ponudbi ni predložen izpolnjen in parafiran vzorec koncesijske pogodbe. V točki XII Javnega razpisa so taksativno našteti dokumenti, ki jih je potrebno priložiti k ponudbi o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Gre za 23 dokumentov oziroma dokazov, ki morajo biti priloženi k ponudbi in brez katerih pravilnost vsebinske obravnave ponudbe ni možna. V zadnjem odstavku XII. točke je res navedeno, da mora biti k ponudbi priložen tudi izpolnjen in parafiran vzorec pogodbe, vendar pa parafirana pogodba ne vpliva na vsebinsko obravnavo ponudbe. To pomeni, da dejstvo, da ta pogodba ni bila priložena, ne pomeni, da ponudba ni popolna. V kolikor bi tožena stranka menila, da je vzorec parafirane pogodbe pomemben pri vsebinskem odločanju, bi to prilogo v Javnem razpisu označila kot obligatorno. Dejstvo, da k ponudbi ni bil priložen parafiran vzorec pogodbe, torej v ničemer ne more vplivati na izbiro koncesionarja. Napačna je tudi trditev tožnika o tem, da je tožena stranka izbranega ponudnika pozvala k dopolnitvi prijave po preteku razpisnega roka. Izpolnjen in parafiran vzorec koncesijske pogodbe s strani izbranega ponudnika je bil komisiji predložen 9. 11. 2012, torej naslednji dan po odpiranju ponudb in zato od njega ni bilo treba posebej zahtevati predložitve tega dokumenta. Glede navedb tožnika, da naj bi mu bil dan prekratek rok za dopolnitev vloge oziroma za predložitev predmetnega dokaza oziroma listine, odgovarja, da je bil tožnik, ker zahtevanega dokumenta ni predložil k prijavi na razpis, pozvan, da to stori do 27. 12. 2012 do 12.00 ure. Opozorjen je bil tudi na posledice, v kolikor tega ne bo storil. Citirani poziv je bil tožniku poslan z navadno pošto ter poskeniran in poslan tudi na njegov elektronski naslov. Tožnik kljub temu dokumenta toženi stranki ni posredoval do dne 27. 12. 2012 do 12.00 ure, čeprav je imel od 24. 12. 2012 dovolj časa, zato njegovo sklicevanje na to, da ni imel dovolj časa, ni utemeljeno. Ker torej tožnik do 27. 12. 2012 do 12.00 ure ni predložil zahtevanega dokumenta, je komisija opravila točkovanje brez tega dokumenta. Komisija je 27. 12. 2012 sicer res prejela tožnikovo vlogo po faksu za podaljšanje roka za predložitev zahtevanega dokumenta, dne 28. 12. 2012 pa tudi njegov dopis po navadni pošti, vendar je zavzela stališče, da se tožniku rok ne podaljša in da se opravi točkovanje na podlagi dokumentacije, ki je bila predložena k ponudbam. Komisija o podaljšanju roka sicer res ni odločala s posebnim sklepom, ampak je njena obrazložitev o tem vsebovana v obrazložitvi odločbe o podelitvi koncesije. Ker se v ostalem ugovori tožnika nanašajo na vsebino Javnega razpisa oziroma na točkovanje glede izpolnjevanja pogojev, poudarja, da je v zapisnikih jasno določeno kako se je točkovanje izvajalo, kar tudi opredeljuje. Tožnik je pri merilu „oddaljenost sedeža oziroma izpostave“ prejel 10 točk od 20, ker za območno enoto v Beltincih ni predložil zahtevanega dokumenta, to je izjave o lastništvu oziroma najemne pogodbe za poslovne prostore poslovne enote v Beltincih. Nato se opredeljuje tudi do tožbenih navedb o tem, da naj bi prišlo do napake pri točkovanju po točkovalniku ter v zvezi s tem podaja utemeljitev po posamičnih merilih. Glede na navedeno meni, da so tožbene navedbe v celoti neutemeljene in tožbeni zahtevek neutemeljen.

Tožnik v pripravljalni vlogi v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije navaja, da je poslovna enota del družbe in se poslovna enota vpiše v Poslovni register Slovenije. Poslovne enote pa ne morejo samostojno opravljati poslov, pač pa jih opravljajo v imenu in za račun matične družbe. Poslovne enote niso pravne osebe in nimajo lastne pravne subjektivitete. Sicer pa se je tožnik v prijavi na razpis prijavil z navedbo svojega pravilnega sedeža in naslova poslovne enote. Razen tega je tožnik že v tožbi opozoril na dejstvo, da je tožena stranka podelila koncesijo poslovni enoti drugega prijavitelja namesto, da bi jo podelila družbi, ki se je na razpis prijavila, saj je, glede na dejstvo, da poslovna enota ni pravna oseba in tako ni samostojen pravni subjekt, podelila koncesijo A.A., ne pa njeni poslovni enoti. Ni dopustno, da je tožena stranka dovolila, da je isti ponudnik svojo vlogo dopolnil po poteku roka za oddajo ponudbe. Javni razpis je izrecno določal, da mora biti ob prijavi priložen tudi parafiran izvod pogodbe. Glede pozivanja tožnika k dopolnitvi prijave oziroma k predložitvi dodatne dokumentacije, pa ugotavlja, da Javni razpis od prijaviteljev ni zahteval predložitve potrdila o lastništvu nepremičnine ali najemne pogodbe. V tem pozivu je tožena stranka tožniku dala rok za predložitev novih listin, ki s samim razpisom niso bile zahtevane. Tožnik je poziv, poslan z navadno pošto, prejel dne 27. 12. 2012 in v tako kratkem roku, istega dne (27. 12. 2012) do 12.00 ure vloge ni mogel dopolniti. Glede na čas božično novoletnih praznikov je to neprimeren rok. To pa je odločilno vplivalo na obravnavo njegove vloge, pri čemer ni bilo upoštevano dejstvo, da ima tožnik v Beltincih registrirano poslovno enoto. To pa je v končni posledici privedlo do napačne izbire koncesionarja. Glede na to, da ima tožnik sedež oddaljen manj kot 10 km od območja Občine Beltinci, poslovno enoto pa v Beltincih, bi moral pri tem kriteriju prejeti enako število točk kot preostali ponudnik. Glede preostalih kriterijev pa tožnik vztraja pri podanih navedbah v tožbi.

Stranka z interesom (prizadeta stranka), A.A., na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi se sodišče uvodoma opredeljuje do ugovora tožene stranke, da tožnik, tako kot je opredeljen v tožbi, nima aktivne legitimacije v tem upravnem sporu. V zvezi s tem sodišče pritrjuje stališču tožnika, da poslovne enote niso pravne osebe. Razen tega se je tožnik v prijavi na razpis prijavil z navedbo svojega pravilnega sedeža in naslova poslovne enote. Tožnik zato ima aktivno legitimacijo za sprožitev tega upravnega spora.

Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka tožnika po prijavi na razpis pozvala k dopolnitvi vloge s predložitvijo dokazila. Poziv za dopolnitev vloge, ki je vseboval tudi rok, je bil tožniku vročen po elektronski poti in po pošti. Tožnik vloge v roku ni dopolnil, zaradi česar je tožena stranka njegovo vlogo obravnavala (samo) na podlagi dokumentacije, priložene k prijavi na razpis.

V obravnavanem primeru gre za vročitev poziva za dopolnitev vloge pravni osebi, zato se za vročitev upoštevajo določbe 91. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po 1. odstavku 91. člena ZUP se pravnim osebam praviloma vroča po elektronski poti v varni elektronski predal po 86. členu tega zakona. Po prvem odstavku 86. člena ZUP se vročitev po elektronski poti opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost. Po drugem odstavku istega člena informacijski sistem iz prejšnjega odstavka pošlje naslovniku v varen elektronski predal in na elektronski naslov, če ga je sporočil organu, informativno elektronsko sporočilo, da mora dokument prevzeti v 15 dneh. Naslovnik dokument prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavka tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost, presname dokument v elektronski obliki in elektronsko podpiše vročilnico (tretji odstavek 86. člena). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko je bilo sporočilo puščeno v varnem elektronskem predalu, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje pošlje dokument v varen elektronski predal naslovnika in organu elektronsko sporočilo, da dokument ni bil prevzet v zakonitem roku (četrti odstavek 86. člena). Informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje o vročitvi obvesti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico v elektronski obliki (peti odstavek 86. člena).

Iz pozivov, ki se nahajajo v upravnem spisu, ne izhaja, da bi bil tožniku poziv za dopolnitev vloge z dne 24. 12. 2012 po elektronski poti posredovan v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZUP, temveč je razvidno, da mu je bil posredovan kot navadna elektronska pošta. To pomeni, da vročitev poziva tožniku po elektronski poti ni bila opravljena pravilno. Ker vročitev po elektronski poti ni bila opravljena pravilno, tudi rok ni mogel teči. Tožniku je bil poziv za dopolnitev vloge vročen tudi po pošti. Tožnik je poziv, datiran z dne 21. 12. 2012, prejel po pošti dne 27. 12. 2012, to pa je na (isti) dan, ko bi do 12.00 ure tudi moral dopolniti vlogo s predložitvijo zahtevanega dokazila. Tožniku je tako od prejema poziva po pošti pa do izteka roka, določenega za dopolnitev vloge, ostalo samo nekaj ur časa, kot to sam navaja. Tako kratkega roka pa po mnenju sodišča, tudi glede na čas praznikov, ni mogoče šteti za primeren rok. Tožnik je zaprosil za podaljšanje roka, o čemer tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe sicer res ni posebej odločila, vendar pa se je do tega opredelila v izpodbijani odločbi. V razlogih izpodbijane odločbe, ki jo je izdala, čeprav v času odločanja še ni imela povratnice o prejemu poziva po pošti, se je sklicevala na okoliščino, da je tožnik, glede na dva različna načina vročanja, imel zadosti časa za dopolnitev vloge, ne da bi pri tem pojasnila, zakaj šteje, da je bila vročitev po elektronski poti opravljena na način, ki ga je mogoče šteti za pravilen. Sklicevala se je tudi na okoliščino, da bi tožnik zahtevano dokazilo lahko predložil že ob sami prijavi na razpis. S tem v zvezi pa sodišče pritrjuje tožnikovim navedbam, da Javni razpis predložitve zahtevanega dokazila ni določal. Na podlagi navedenega sodišče tako zaključuje, da pred izdajo izpodbijanega akta niso bila upoštevana pravila postopka. Posledično tudi dejansko stanje glede odločilnih dejstev, pomembnih za odločitev, v bistvenem delu ni bilo popolno ugotovljeno.

Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 3. in 2. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, ne da bi se spuščalo v presojo drugih tožbenih ugovorov. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka navedene nepravilnosti v postopku ustrezno odpraviti in nato ponovno odločiti o predmetu postopka.

Sodišče je zahtevku tožnika za povrnitev stroškov ugodilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Le-ta v drugem odstavku 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, kot je to v obravnavanem primeru, priznajo stroški, kot izhajajo iz izreka te odločbe.