Jedro

V skladu s petim odstavkom 67. člena ZUTD je o podlagi za izplačilo dohodka iz dela zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Zakon govori o sprotnem obveščanju, ne določa pa izrecno, ne opisno, kakršnegakoli roka za to. Tožnik je zavod obvestil o sklenjeni pogodbi o delu za opravljanje določenih del in predložil pogodbo, iz katere je razviden dogovor o plačilu in roku plačila ter višini plačila za opravljeno delo. Tožnik je svojo obveznost sporočanja podatkov o dodatnih dohodkih po opozorilu zavoda izpolnil. Sporočil je prejete zneske ter pojasnil, zakaj tega ni storil prej in se za zamudo opravičil, s tem da je tožnik takoj po prejemu podjemne pogodbe to zavodu tudi predložil. Odločitev tožene stranke, da tožniku preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ker je tožnik opustil obveznosti sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo ter prejetih dodatnih dohodkih za opravljeno delo, je zato nepravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 12. 12. 2013 in odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 5. 2. 2013 (I. točka izreka), naložilo toženki, da v roku 15 dni tožniku izplača zapadle zneske denarnega nadomestila za čas brezposelnosti za obdobje od 1. 9. 2012 do 30. 9. 2014 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila (II. točka izreka) in sklenilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 454,45 EUR (III. točka izreka).

Štelo je, da je toženka z odločitvijo, da tožniku brez posebnega predhodnega obvestila preneha pravica do denarnega nadomestila, ker v roku 8 dni zavodu ni sporočil prejetih zneskov, ki niso dosegli niti četrtine zneska 200,00 EUR, nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do socialne varnosti , ki jo denarno nadomestilo zagotavlja. Tožnik je po prejemu podjemne pogodbe to zavodu predložil, po opozorilu zavoda je tudi takoj reagiral in sporočil prejete zneske ter pojasnil, zakaj tega ni storil prej in se za zamudo opravičil. 2. Pritožuje se toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da se prvostopenjsko sodišče napačno sklicuje na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 311/2013, saj gre v tej zadevi za povsem drugačno dejansko stanje. V predmetni zadevi ni nobenega dvoma, da je tožnik opustil dolžnost sprotnega obveščanja, saj podatkov o prejetih dohodkih zavodu sploh ni javil, ampak je podatke o izplačilih za opravljeno delo zahteval zavod z dopisom z dne 4. 12. 2014 od naročnika podjemnega dela, ki je bil razviden iz podjemne pogodbe, ki jo je zavodu predložil tožnik. Tožnik je bil na rok 8 dni, kot rok sprotnega obveščanja opozorjen že v vlogi, zato dejansko stanje ni enako kot v sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 311/2014. Tožnik je bil torej seznanjen, da sprotno obveščanje pomeni rok 8 dni. Ne glede na prvi odstavek 67. člena ZUTD zakon navedene obveznosti ne omejuje zgolj na zneske, ki ne presegajo 200,00 EUR. Zavarovanec je zavod dolžan v 8 dneh obvestiti o vsakem prejetem plačilu.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo v katerem navaja, da se strinja z odločitvijo sodišča v izpodbijani sodbi. Bistveno vprašanje je, ali je v primeru tožnika izpolnjen dejanski stan iz 8. odstavka 67. člena ZUTD, po katerem zavarovancu, ki ne ravna skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila, kakor je to odločila toženka. Navedeno vprašanje je potrebno presojati tudi v smislu ustavnih določb. Nadalje tožnik meni, da si toženka citirano odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča razlaga sebi v korist ter primerja dejansko stanje obeh zadev, ki pa bistveno na odločitev v konkretnem sporu nikakor ne more vplivati. V zadevi Psp 311/2014 je razlog neobvestila zavodu bil samo eden izmed dejavnikov, ki ji vplival na to, da je sodišče odločilo, da je tožnik vseeno upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ni pa bil to glavni razlog, kar je razvidno tudi iz 11. točke citirane sodbe. Posebej pa še opozarja na 12. točko. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) preverjalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 12. 12. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 5. 2. 2013. S slednjo je prvostopni organ odločil, da z dnem 31. 10. 2012 pri tožniku preneha pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki mu je bila priznana z odločbo št. ... z dne 11. 9. 2012, ker je tožnik opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo ter prejetih dodatnih dohodkih za opravljeno delo.

7. Pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v Zakonu o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/10 s spremembami; v nadaljevanju: ZUTD), kateri v petem odstavku 67. člena določa, da če nastane podlaga za izplačilo dohodka iz dela po prijavi in uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo, je zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo pa je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Po prvem odstavku 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznosti prispevkov mesečno presega 200,00 EUR. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža za 50 % dohodka iz dela, ki presega navedeni znesek, znižanje pa se ne izvede, če bi bilo to za manj kot 20,00 EUR (tretji in četrti odstavek 67. člena ZUTD). Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu, če obvestila o prejetem plačilu ni več mogoče upoštevati pri obračunu nadomestila za tekoči mesec (peti odstavek 67. člena ZUTD).

8. Po določbi 67. člena ZUTD lahko torej prejemniki denarnih nadomestil do določenega zneska brez oziroma z znižanjem denarnega nadomestila opravljajo delo, brez da bi to vplivalo na samo pravico do denarnega nadomestila, razen v določenem znižanju nadomestila. Zaradi pridobivanja dodatnega dohodka v času prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost, upravičenec pravice do tega nadomestila ne izgubi. Tako posledico ima le pridobivanja dohodka iz ponovne zaposlitve ali samostojnega opravljanja dejavnosti oziroma v drugih primerih, naštetih v prvem odstavku 65. člena ZUTD.

9. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred prvostopenjskih sodiščem izhaja, da med strankama ni sporno, da je tožnik toženo stranko obvestil o sklenjeni podjemni pogodbi z dne 1. 10. 2012 oziroma kakor je kasneje navedel tožnikov sopogodbenik z dne 25. 9. 2012. Prvostopenjski organ je tudi štel, da je tožnik zavod pravočasno obvestil o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka. Ni sporen podpis izjave tožnika z dne 3. 10. 2012, v kateri se zavezuje, da bo o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila zavod sproti obveščal. Tožnikov zaslužek iz predložene podjemne pogodbe je znašala skupaj 78,00 EUR, zneska nista bila nakazana v istem mesecu. Prvostopni organ tožene stranke je dne 4. 12. 2012 pozval naročnika, da v roku 5 dni od prejema dopisa posreduje dokazila o vseh izplačilih tožniku, na podlagi sklenjene pogodbe. Naročnik je prvostopnemu organu dne 7. 12. 2012 posredoval rekapitulacijo obračuna in drugih osebnih prejemkov za tožnika iz katerega izhaja, da je naročnik dne 1. 10. 2012 obračunal in izplačal delo po podjemni pogodbi in nakazal tožniku 38,00 EUR ter dne 3. 12. 2012 za delo po isti pogodbi obračunal in tožniku izplačal 40,00 EUR. Prvostopenjski organ je 19. 12. 2012 tožnika pozval, da v roku 8 dni od prejema dopisa posreduje pojasnilo, zakaj o dohodkih prejetih dne 1. 10. 2012 ni obvestil prvostopnega organa. Tožnik je dne 2. 1. 2014 prvostopnemu organu posredoval izjavo, da na podlagi predložene podjemne pogodbe za mesec december ni prejel nobenega izplačila, dne 4. 1. 2014 pa je posredoval še pojasnilo, da je bilo nakazilo 38,00 EUR izvršeno na ženin transakcijski račun, le-ta pa mu za prejemek pravočasno ni povedala. Predložil je izpisek iz njenega transakcijskega računa in se opravičil za napako ter zamudo pri sporočanju podatka o prejemkih.

10. Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 55/2015 z dne 13. 7. 2015, ko odloča o reviziji tožene stranke zoper odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 311/2014 z dne 23. 10. 2014 in jo zavrne, obrazloži, da po določbi petega odstavka 67. člena ZUTD je o podlagi za izplačilo dohodka iz dela zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljenem delu je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Zakon govori o sprotnem obveščanju, ne določa pa izrecno, ne opisno, kakršnegakoli roka za to. Tožnik je zavod obvestil o sklenjeni pogodbi o delu za opravljanje določenih del in predložil pogodbo iz katere je razviden dogovor o plačilu in roku plačila ter višini za opravljeno delo. Rok 8 dni po določbi sedmega odstavka 124. člena ZUTD je določen za sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev mirovanja ali izgubo pravic. Določba je umeščena v poglavje o evidencah ter vpisu oseb v posamezno evidenco in prenehanje vodenje oseb v posamezni evidenci. Ker pridobivanje dodatnega dohodka ni dejstvo, ki bi samo po sebi vplivalo na izgubo pravice do denarnega nadomestila, tako določenega roka ni mogoče uporabiti za razlago pojma „sprotno obveščanje“ iz 67. člena ZUTD. Upoštevati bi bilo mogoče le določbo 9. alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD, da zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljenem delu (točka 9 in 10 obrazložitve revizijske sodbe).

11. Navedeno stališče iz revizijske sodbe je zavzeto tudi v izpodbijani sodbi prvostopenjskega sodišča. Tožnik je svojo obveznost sporočanja podatkov o dodatnih dohodkih po opozorilu zavoda izpolnil. Sporočil je prejete zneske ter pojasnil, zakaj tega ni storil prej in se za zamudo opravičil, s tem da je tožnik takoj po prejemu podjemne pogodbe to zavodu tudi predložil. Iz podjemne pogodbe izhaja kakšno delo bo tožnik opravljal, dogovor o plačilu in višini ter roku plačila.

12. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev tožene stranke nepravilna in tudi povsem nesorazmerna oziroma prekomerna. Sklicevanje tožene stranke na zadevo Psp 141/2014 z dne 19. 6. 2014 je neutemeljeno, saj gre v pomembnem delu za drugačno dejansko stanje; upravičenca, zavoda o dodatnih dohodkih in podlagi zanje, sploh nista obveščala.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v skladu s 353. členom ZPP, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob tem je sklenilo, da tožnik stroške odgovora na pritožbo krije sam, saj z njim ni doprinesel k rešitvi predmetne zadeve.