Jedro

V 68. členu ZDSS-1 je določeno, da v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. To seveda velja tudi za stroške priče v predmetni zadevi.

Navedeno specialno določbo je potrebno uporabiti za stroške, nastale Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova pravice do povračila izgubljenega zaslužka v višini 17,28 EUR javni uslužbenki, zaslišani kot priča. Ne glede na izid tega sodno socialnega spora je odmerjeni znesek Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, dolžna povrniti tožena stranka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da glasi: "Stroške iz I. točke izreka je v 15 dneh od prejema tega sklepa dolžna Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje plačati tožena stranka na račun št. ...."

Obrazložitev

1. Sodišče je Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje priznalo pravico do povrnitve nadomestila plače za pričo A.A. v višini 17,28 EUR (I. tč. izreka), sklenilo, da je v 15 dneh navedeni znesek dolžan upravičencu nakazati tožnik (II. tč. izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (III. tč. izreka).

2. Zoper citirani sklep, po vsebini le zoper II. točko izreka se pritožuje tožnik, saj se ne strinja, da mora plačati stroške pričnine.

Zaslišanje priče je predlagala tožena stranka, ki je dolžna založiti stroške pričnine. Lahko jih naknadno priglasi, da jih sodišče odmeri v skladu z zakonom, vendar do konca glavne obravnave tega ni storila. Sam ima brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da ne nosi teh stroškov. V kolikor bi bil pravočasno seznanjen, da mu bo naloženo plačilo pričnine, bi strošek priglasil v stroškovniku za BPP. Predlaga spremembo sklepa, oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik sicer pravilno navaja, da je zaslišanje javne uslužbenke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje A.A. kot priče predlagala tožena stranka, in da je zastopan po odločbi Bpp, saj ima odobreno brezplačno pravno pomoč. Vendar navedeni okoliščini za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh nista relevantni. V skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) je pritožbeno sodišče zadevo preizkusilo tudi po uradni dolžnosti v mejah, določenih v 2. odstavku 350. člena ZPP .

5. Ob takšnem preizkusu zadeve pa ugotavlja, da je pritožba utemeljena, ker materialna določba zakona, ki ureja vprašanje, kdo nosi stroške v sodno socialnih sporih, sploh ni bila uporabljena. V 68. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) je eksplicitno določeno, da v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. To seveda velja tudi za stroške priče v predmetni zadevi.

Navedeno specialno določbo je potrebno uporabiti za stroške, nastale Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova pravice do povračila izgubljenega zaslužka v višini 17,28 EUR javni uslužbenki, zaslišani kot priča. Ne glede na izid tega sodno socialnega spora je odmerjeni znesek Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, dolžna povrniti tožena stranka.

6. Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče ob uporabi 1. odstavka 68. člena ZDSS-1 pritožbi ugodilo in na temelju 3. odstavka 365. člena ZPP izpodbijano II. točko izreka sklepa spremenilo tako, kot je razvidno iz te sodne odločbe.

1 Ur. l. RS št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.