Jedro

Vprašanje, kdo ima lastnost stranke v upravnem postopku dovolitve priprav za razlastitev se presoja po določbah 13. in 14. člena tedaj veljavnega ZRPPN. Iz teh določb izhaja, da teče upravni postopek zaradi dovolitve priprav za razlastitev proti lastniku nepremičnine in že po naravi stvari se v tem postopku ne odloča o nobenih obveznostih, pravicah ali pravnih koristih tožečih strank, ne glede na to, če so stvarnopravni služnostni upravičenci ali ne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožečih strank proti odločbi Sekretariata za občo upravo in razvoj krajevnih skupnosti Občine Ljubljana Moste Polje št. ... z dne 28.12.1994. S to odločbo je ta sekretariat zavrgel njihovo pritožbo proti svoji odločbi z dne 25.11.1994 o dovolitvi pripravljalnih del - geoloških raziskav, cenitev nepremičnin, parcelacijo zemljišča na podlagi prostorsko izvedbenega akta in zakoličenja osi ter nožic nasipa in useka na avtoceste in njenih devijacij na zemljišču parc. št. 880 dvorišče v površini 245 m2 ter hiša in gospodarsko poslopje v površini 197 m2, last J.V., ki so potrebna zaradi gradnje vzhodne avtoceste od Malenc do Šentjakoba in dela severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani, s tem da se ne dovoljujejo gradbena in druga podobna dela ter da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka zavrača pritožbene navedbe tožečih strank, da jim pripada položaj stranke v postopku dovolitve priprav za razlastitev na podlagi služnostne pravice vožnje preko parc. št. 880 po overjeni darilni pogodbi.

Stvarna služnostna pravica se pridobi s pravnim poslom šele, ko je služnostna pravica vpisana v javno knjigo (52. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTRL), to je v zemljiško knjigo. Glede na pritožbene trditve, da dejansko uživajo zatrjevano služnost od 15.08.1990 dalje, je tudi niso mogli pridobiti s priposestvovanjem, ker je potrebna priposestvovalna doba 20 let (1. odstavek 54. člena ZTRL). Na takšno presojo tudi ne vpliva pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da je bil med pritožbenim postopkom dne 09.01.1995 dan na sodišče predlog za vknjižbo služnostne pravice ter zatrjevana pripravljenost dopolniti pritožbo z dokazilom o vknjižbi služnostne pravice. Ker pritožniki niso uspeli dokazati, da bi imeli pravico stvarne služnosti na parc.št. 880, niso stranke v postopku - osebe, ki bi se zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi smele udeleževati se postopka (49. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) ali bi smele izjaviti pritožbo (1. odstavek 223. člena ZUP).

V tožbi tožeče stranke navajajo, da so že v pritožbi dokazovale, da so podale predlog za vpis služnosti v zemljiško knjigo, vendar tožena stranka tega ni upoštevala. Tej tožbi prilagajo zemljiškoknjižne izpiske z dne 10.03.1995, iz katerih izhaja, da imajo zemljiškoknjižno urejeno služnostno pravico poti za dovoz in odvoz čez zemljišče parc. št. 880. Ne glede na vse navedeno pa tožeče stranke menijo, da jim tudi v primeru, ko služnostna pravica ne bi bila vpisana v zemljiški knjigi in celo tudi ne določena v darilni pogodbi, služnost pripada, saj mora imeti vsak lastnik parcele tudi možnost "dovoza in odvoza" z nje. Zato predlagajo, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Lastnost stranke v upravnem postopku po 49. členu ZUP ima le oseba, ki je lahko imetnik oziroma nosilec kakšne pravice, obveznosti ali pravne koristi, o kateri se odloča v konkretni upravni stvari. Ker te pravice, obveznosti in pravne koristi določajo materialni predpisi, ki urejajo posamezna upravna področja, se po teh predpisih presoja vprašanje, kdo ima lastnost stranke v upravnem postopku. V tej stvari gre za dovolitev priprav za razlastitev po določbah 13. in 14. člena tedaj veljavnega Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN, Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87, 20/89 ter Uradni list RS, št. 15-750/90 in 44-215/90 - odločbi US) skladno z Uredbo o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 27/94). Vprašanje, kdo ima lastnost stranke v upravnem postopku dovolitve priprav za razlastitev, se presoja po navedenih določbah ZRPPN. V 13. členu ZRPPN je bilo določeno, da kdor namerava predlagati razlastitev, prisilni prenos nepremičnin ali omejitev lastninske pravice oziroma omejitev uporabe nepremičnin, lahko zahteva, da se mu dovolijo na tej nepremičnini raziskave zemljišča, parcelacija zemljišča na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, druga merjenja, cenitev nepremičnin in podobno, če verjetno izkaže, da so mu take priprave potrebne. Po določbi 14. člen ZRPPN premoženjsko pravni organ, ki odloča o zahtevi za dovolitev priprav po tem členu, mora paziti na to, da teh priprav, če je mogoče, ne dovoli v času, ki bi bil neprimeren za lastnika nepremičnine oziroma za prizadeto družbeno pravno osebo; z odločbo se ne smejo dovoliti gradbena in druga podobna dela; pritožba proti odločbi ne zadrži izvršitve odločbe. Iz teh določb izhaja, da se nanašajo le na razlastitvenega upravičenca in lastnika nepremičnine oziroma imetnika pravice uporabe nepremičnine v tedanji družbeni lastnini, na kateri se pripravljalna dela dovoljujejo, o kakšnih drugih pravicah pa se v tem postopku ne odloča. Materialni predpis torej določa, da teče upravni postopek zaradi dovolitve priprav za razlastitev proti lastniku nepremičnine in že po naravi stvari se v tem postopku ne odloča o nobenih obveznostih, pravicah ali pravnih koristih tožečih strank, ne glede na to, če so stvarnopravni služnostni upravičenci ali ne.

Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) tožbo zavrnilo. V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listne o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) je sodišče ZUP in ZUS/77 smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.