Jedro

Toženka ni dokazala, da je bil učitelj v razredu v času poškodovanja tožnika. Zato je pravilno zaključilo tudi, da toženka ni dokazala, da je bilo nadzorstvo nad tožnikom opravljano z dolžno skrbnostjo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno vmesno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka v celoti odgovorna za škodo, ki jo je v škodnem dogodku utrpel tožnik.

2. V pravočasni pritožbi zoper sodbo toženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma z ugotovitvijo, da je tožnik soprispeval k nastanku škodnega dogodka. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v času škodnega dogodka učitelja P. ni bilo v razredu. Obrazložilo je, da izpovedbi priče P. ni sledilo, ker: - je priča P. izpovedal, da mu je drugi učitelj K. povedal, da je videl škodni dogodek, kar je priča K. zanikal, - so tožnik in priči T. ter O. izpovedali, da učitelja ni bilo v učilnici, - je priča O. izpovedala, da je po poškodovanju tožnika učitelja šel iskat Ž., - sta priči T. in O. pojasnili, da je učitelj P. (od zunaj) prišel v učilnico po poškodovanju tožnika, - je priča F. izpovedala, da ji je po škodnem dogodku učitelj P. dejal, da ji o dogodku ne more nič povedati, saj ni bil v učilnici, ampak v svojem kabinetu, - je priča K. izpovedala, da je ni prišla o poškodovanju tožnika predhodno obvestiti nobena učenka (priča P. je izpovedal, da je k njej poslal učenko), ampak da je tožnik prišel do nje v spremstvu sošolca in je bila ona tista, ki je prva oskrbela tožnika.

6. Pritožba meni, da je ugotovitev o učiteljevi odsotnosti iz učilnice v času škodnega dogodka zmotna. Meni, da bi moralo sodišče slediti izpovedbi priče P. iz razloga, ker priča Jagrič ni izpovedala, da učitelja ni bilo v razredu in je celo dopustila možnost, da je bil poleg nje, ko ji je pomagal okoli obeska. Nadalje pa tudi zato, ker izpovedbi prič O. in T. nista verodostojni. Ti dve priči sta namreč med izpovedovanjem ves čas pogledovali proti tožniku in njegovemu pooblaščencu, spomnili pa se ničesar konkretnega razen tega, da učitelja ni bilo v razredu.

7. Z gornjimi argumenti pritožba pravilnosti napadene ugotovitve ne more omajati. Sodišče prve stopnje namreč svoje dokazne ocene o odsotnosti učitelja ni oprlo zgolj na izpovedbi prič O. in T., priča J. pa je zgolj dopustila možnost, da je bil učitelj v času tožnikovega poškodovanja poleg nje. Pogledovanje proti eni od strank pa tudi samo po sebi še ne more kazati, da priča ne govori resnice. Ob dejstvu, da sta bili priči O. in T. ob zaslišanju stari 14 let ter sta se med zaslišanjem obračali proti enako staremu tožniku, ki je njun sošolec, gre lahko tudi zgolj za psihološki pritisk, ne pa za neverodostojnost, kot to zaključuje pritožba.

8. Glede na to, da toženka ni dokazala, da je bil učitelj v razredu, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo tudi, da toženka ni dokazala, da je bilo nadzorstvo nad tožnikom opravljano z dolžno skrbnostjo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu (144. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

9. Pritožbeni očitek, da je sodišče mimo trditvene podlage upoštevalo dejstvo, da si učitelj P. ni uredil nadomeščanja, je zmoten, saj sodišče tega dejstva ni upoštevalo.

10. Pritožbenega predloga, da naj pritožbeno sodišče upošteva tožnikov prispevek k nastanku škodnega dogodka, pritožba ne utemeljuje. Ob neizpodbijani ugotovitvi prvostopnega sodišča, da tožniku ni moč očitati nedovoljenega gibanja po učilnici in zamaha z roko proti drugemu učencu, se tudi zaključek o neobstoju tožnikove odgovornosti za škodni dogodek izkaže za materialnopravno pravilnega (171. člen OZ).

11. Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

12. O stroških, ki so pravdnima strankama nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s poznejšo odločbo (prvi odstavek 165. člena, 164. člen ZPP).