Jedro

Dogovor je bil torej sklenjen na naroku, ko so sklenitelji podpisali zapisnik. Takšen dogovor kot pogodba civilnega prava pa stranke zavezuje. Pritožnik je nujni delež uveljavljal šele po sklenitvi dednega dogovora. Po sklenitvi dednega dogovora pa nujnega dednega deleža ni več mogoče uveljavljati. V pritožbi zoper sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, bi pritožnik lahko dosegel le preizkus trditev, da sporazuma niso sklenili vsi dediči oziroma da v sklep o dedovanju ni bil natančno povzet, kar pa pritožnik ne zatrjuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dediča trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina po pok. A. A. obsega: - denarna sredstva na računu št. ... pri banki B. d. d.; - neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ-u RS; - neregistrirano osebno vozilo Zastava ...; - odjavljen moped znamke Franco Murini, tip ...; - ter nepremičnine parc. št. 73 k. o. ..., parc. št. 597/368 k. o. ..., parc. št. 597/369 k. o. ... (I/1. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da so zakoniti dediči prvega dednega reda vdova B. A., sin C. A. in hči D. A., vsak do 1/3 (I/2. točka izreka). Iz I/3. točke izreka izhaja, da je zapustnik napravil tri oporoke, in sicer prvo dne 13. 7. 2010, drugo dne 27. 11. 2015, s katero je v celoti preklical prvo oporoko in nato še tretjo z dne 29. 8. 2019, s katero je v celoti preklical drugo oporoko. V I/4. točki izreka je sodišče povzelo vsebino oporoke z dne 29. 8. 2019. V I/5. točki izreka je ugotovilo, da mladoletna oporočna dediča B. B. in C. B. v zapuščinskem postopku zastopa zakoniti zastopnik D. B. ter da so B. A., C. A., D. A. ter D. B. (za B. B. in C. B.) priznali pravno veljavnost oporoke z dne 29. 8. 2019. Dediči so zapuščino sprejeli, kot je navedeno v oporoki z dne 29. 8. 2019. Dediči so sklenili dedni dogovor ( I/7. in 8. točka izreka). Za dediče je razglasilo vdovo B. A., sina C. A., hčerko D. A., vnuka B. B. in C. B. (II. točka izreka) ter po uradni dolžnosti zemljiški knjigi odredilo vknjižbo lastninske pravice dedičev pri nepremičninah, kot izhaja iz III. točke izreka sklepa.

2. Dedič C. A. izpodbija sklep o dedovanju iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predvsem pa iz razloga zmotne uporabe določb Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ter iz razloga absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče z nezakonitim postopanjem dediču C. A. ni odvzelo le možnosti obravnavanja pred sodiščem, temveč je poseglo tudi v njegovo ustavno varovano pravico do dedovanja. Dedič C. A. je tako v svoji pisni vlogi z dne 3. 2. 2022, kot tudi neposredno na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 5. 4. 2022 uveljavljal pravico do nujnega dednega deleža. Na naroku je namreč izrecno navedel, da šteje, da tisto, kar mu je zapustnik namenil v oporoki njegovega nujnega deleža ne pokrije. Pravica do uveljavljanja nujnega dednega deleža pa obstoji do konca zapuščinskega postopka. Sodna praksa se je celo opredelila, da je dopustno in pravočasno uveljavljanje nujnega deleža še v pritožbi. Pritožnik predlaga, da sodišče opravi cenitev nepremičnin, da se ugotovi, v kakšni meri je prikrajšan njegov nujni delež.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja D. A. in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Čeprav je zapustnik napravil oporoko, se lahko dediči v okviru zapuščinskega postopka sporazumno dogovorijo o načinu dedovanja, kar zapuščinsko sodišče upošteva v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD). Kot izhaja iz zapisnika o naroku z dne 18. 11. 2020, so dediči tak sporazum tudi sklenili. Na ta način so dosegli drugačno usodo zapustnikovega premoženja. Sodediči so se dogovorili, da stružnico z vsemi njenimi pripomočki, ki jo je zapustnik v oporoki namenil vnuku B. B., deduje C. A. Dedinja B. A., ki je po oporoki podedovala delež do ½ na nepremičninah parc. št. 597/368 in parc. št. 597/369, obe k. o. ..., je navedeni delež odstopila pritožniku. Na podlagi dednega dogovora je pritožnik dobil več, kot bi mu pripadalo po oporočnem dedovanju. Ob upoštevanju tega dogovora o delitvi zapuščine je sodišče nato tudi odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise.

6. Dogovor je bil torej sklenjen na naroku 18. 11. 2020, ko so sklenitelji podpisali zapisnik. Takšen dogovor kot pogodba civilnega prava pa stranke zavezuje. Pritožnik je nujni delež uveljavljal šele po sklenitvi dednega dogovora. Po sklenitvi dednega dogovora pa nujnega dednega deleža ni več mogoče uveljavljati. V pritožbi zoper sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, bi pritožnik lahko dosegel le preizkus trditev, da sporazuma niso sklenili vsi dediči oziroma da v sklep o dedovanju ni bil natančno povzet, kar pa pritožnik ne zatrjuje.1 Sam dedni dogovor, ki ga je sodišče vneslo v sklep o dedovanju, ima značaj sodne poravnave, ki ga je dopustno izpodbijati s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo.

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Primerjaj: VSL sklep II Cp 1243/2018.