Jedro

Načelo pravičnosti v sojenju ne more nadomestiti manjkajočega zakonskega pogoja za uveljavljano lastninsko pravico iz naslova priposestvovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni in glasi: „Tožbeni zahtevek, s katerim se uveljavlja: - ugotovitev, da je tožeča stranka izključni lastnik parc. št. 1813/0, k.o. … in - da sta prvotoženec in drugotoženka dolžna v roku 15. dni izstaviti tožeči stranki za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 1813/0 k.o. …, na ime tožeče stranke, da ne bo izvršbe, sicer bo tako listino nadomestila ta pravnomočna sodba, se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna nerazdelno povrniti toženi stranki 285,00 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh od prejema prvostopne sodbe, odtlej dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožnik lastnik parcele 1813/0 k.o. … in toženo stranko zavezalo k izstavitvi ustrezne zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice na tej nepremičnini na tožnika, sicer bo takšno listino nadomestila ta sodba. Nato pa toženo stranko zavezalo povrniti tožeči 234,60 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Iz prvostopnih razlogov je mogoče razumeti, da tožeča stranka sicer ni izkazala vseh zakonskih pogojev za uveljavljano priposestvovanje nepremičnine – parcela 1813/0 k.o. …, ker ni dokazala, da je dobroverni posestnik. Vendar je bilo ugoditi tožbenemu zahtevku iz načela pravičnosti po členu 9 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Na podlagi menjalne pogodbe z dne 28. 4. 1970, sklenjene med pravnimi predniki pravdnih strank, so le-ti postali lastniki, in sicer pravni predniki tožeče, parc. št. 1813/0, in tožene, parc. št. 1814/0. Pri zemljiškoknjižni izvedbi menjalne pogodbe pa je prišlo do napake vpisa lastništva teh parcel, saj bi pravilno slednje moralo biti prav obratno. Od tedaj dalje je vsaka pravdna stranka imela vključno s pravnimi predniki, v posesti parcelo skladno vsebini menjalne pogodbe. Nista pa bili njeni zemljiškoknjižni lastnici kar sta obe pravdni stranki kmalu po (pomotnem) vpisu menjalne pogodbe izvedeli. Tožena stranka je v vlogi tožeče stranke v pravnomočni zadevi P 73/2008 uspela z zahtevkom na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini parcela 1814/0 iz naslova priposestvovanja. S tem je pri toženi stranki sedaj zemljiškoknjižno stanje nepremičnine parcela 1814/0 skladno z menjalno pogodbo. Pravdni neuspeh tožeče stranke v tej zadevi pa bi za tožečo stranko pomenil, da njene pravice iz menjalne pogodbe nikoli nebi bile dosežene in bi zato bila neupravičeno prikrajšana za to parcelo, zanjo pa tožena stranka neupravičeno obogatena. Tožeča stranka pa svoje pravice na more doseči z drugimi pravnimi sredstvi.

3. Zoper prvostopno sodbo vlaga tožena stranka pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo prvostopne sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oz. podredno, da prvostopno sodbo pritožbeno sodišče razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka vidi v tem, ker je odločeno izven materialne in dejanske tožbene podlage priposestvovanja. Zato sodbeni razlogi niso razumljivi. Relativno procesno kršitev po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pa pritožba vidi v dejstvu, da prvo sodišče stranke ni tekom postopka seznanilo o svojem materialnopravnem videnju zadeve in je ni pozvalo naj se o tem izjasni. Zato bi naj prvo sodišče kršilo določila člena 285 ZPP, ko toženi stranki ni dalo možnosti o izjasnitvi se o tožbeni podlagi, ki jo ima v mislih sodišče. 4. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeni preizkus zadeve v okviru procesnih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP), ni pokazal pri delu prvega sodišča upoštevnih procesnih kršitev. Prvostopni razlogi so jasni. Sodišče prve stopnje pa med postopkom tudi ni bilo dolžno seznanjati tožene stranke o svojem strokovnem videnju zadeve. Zato tudi ni storilo v pritožbi izrecno očitane relativne procesne kršitve.

7. Na pritožbeni stopnji ni sporno na prvi stopnji ugotovljeno pomembno dejansko stanje v zadevi, ki je v tem, da tožeča stranka ni izkazala dobroverne posesti za zakonsko zahtevano dobo priposestovanja. Vendar je nanj sprejeta prvostopna sodba materialnopravno zmotna.

8. Povzemajo se pomembni in na pritožbeni stopnji nesporni prvostopni razlogi, da tožeča stranka v sporu uveljavljanja lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ni dokazala, da je bila vključno z njenimi pravnimi predniki dobroverni posestnik predmetne nepremičnine (člen 43 Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ oziroma ustreznih določil prej veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - v nadaljevanju ZTLR). Pri tem sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da tožeča stranka ni izkazala vseh zakonsko zahtevanih kumulativnih pogojev za pridobitev lastninske pravice iz naslova priposestvovanja. Svojo presojo v zadevi pa je oprlo izključno na načelo poštenosti (člen 9 ZPP), kar v tej naravi spora ni sprejemljivo. To načelo v sojenju zagotovo ni mišljeno tudi tako, kot ga je uporabilo prvo sodišče, ko ga je upoštevalo namesto odsotnih relevantnih trditev, na katere je sodišče izključno vezano. Ko je temu tako, je bilo potrebno z vidika pravilne uporabe materialnega prava prvostopno odločitev spremeniti, kot izhaja iz izreka te sodbe po določilih 5. alineje člena 358 ZPP. Le dodati je še, da prvo sodišče nima prav ob oceni, da tožeča stranka več nima možnosti pridobitve lastninske pravice na predmetni parceli. Kolikor tožeča stranka skladno ustreznim določilom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK), nima zakonskih pogojev za uveljavljanje odprave pomotnega zemljiškoknjižnega vpisa pri izvedbi citirane menjalne pogodbe oziroma izbrisne tožbe, še obstaja skladno z določili Obligacijskega zakonika institut neupravičene obogatitve. Končno pa kaže z moralno – etičnega vidika, pravna možnost rešitve medsebojnih sporov pravdnih strank, sosedov, s sklenitvijo ustrezne izvensodne poravnave (posadne listine) tako, da bo skladno sklenjeni menjalni pogodbi vsaka stranka pridobila lastninsko pravico na ustrezni (le eni) parceli.

9. Pravdni uspeh sedaj narekuje dosojo potrebnih pravdnih stroškov v korist tožene stranke. Slednji so skladno obsegu opravljenega dela pooblaščenca tožene stranke in veljavne Odvetniške tarife odmerjeni na 285,00 EUR in naloženi v plačilo tožeči stranki (člen 165/II ZPP v zvezi s členom 154/II ZPP).

10. Pritožbeni stroški niso zahtevani.