Jedro

Da je bila torej že v času vložitve prošnje za BPP dne 10. 1. 2022 (sklep o zavrženju tožbe je sicer postal pravnomočen dne 19. 1. 2022) res potrebna nova vložitev tožbe, med strankama sploh ni bilo sporno. Neutemeljeno je sklicevanje tožnice, da je njen pooblaščenec sodišče že v sporočilu z dne 8. 5. 2022 obvestil o vloženi tožbi, saj takšna vsebina iz sporočila ne izhaja. Obvestilo se je nanašalo na tožbo, ki je bila takrat že zavržena, in je bilo nesporno treba vložiti novo. Ob takem stanju stvari je torej II. točka izreka odločbe Bpp 96/2022 z dne 12. 7. 2022 pravilno naložila obveznost vložitve tožbe in obvestitve, posledično pa je pravilna tudi izpodbijana odločba z dne 6. 3. 2024. Nenazadnje je treba upoštevati tudi, da se niti tožnica niti njen pooblaščenec nista odzvala na izrecen poziv tožene stranke Bpp 96/2022 z dne 23. 6. 2023 o izpolnitvi pogoja iz II. točke odločbe z dne 12. 7. 2022, česar v tožbi ne prerekata.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe Bpp 96/2022 z dne 12. 7. 2022 (I. točka izreka), da se razreši postavljeni odvetnik (II. točka izreka) in da tožnica ne more več zaprositi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi plačila odškodnine ter v obliki oprostitve plačila stroškov (III. točka izreka)

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožnici z odločbo Bpp 96/2022 z dne 12. 7. 2022 priznana BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi plačila odškodnine ter v obliki oprostitve plačila stroškov. V II. točki izreka odločbe z dne 12. 7. 2022 je bilo odločeno, da je tožnica dolžna v roku 3 mesecev od prejema odločbe pri pristojnem sodišču vložiti ustrezno tožbo ter v roku 8 dni od vložitve tožbe obvestiti pristojni organ za BPP. Pooblaščenec tožnice je navedeno odločbo z dne 12. 7. 2022 prejel dne 5. 8. 2022, zato bi moral pristojni organ obvestiti o vloženi tožbi do 11. 11. 2022. Tožena stranka je s pozivom Bpp 96/2022 z dne 23. 6. 2023 tožnico in odvetnika pozvala, da jo v roku 8 dni obvesti, ali je izpolnjen pogoj iz II. točke odločbe z dne 12. 7. 2022, oziroma predloži dokazila, da pogoj ni izpolnjen iz razlogov, ki niso bili na strani tožnice. Tožnica je poziv prejela dne 13. 7. 2023, odvetnik pa 27. 6. 2023, vendar nanj niti v postavljenem roku niti kasneje nista odgovorila. Na podlagi navedenega je tožena stranka zaključila, da tožnica ni izpolnila pogoja iz II. točke izreka odločbe z dne 12. 7. 2022, zato je odločila, kakor izhaja iz izreka odločbe.

_Povzetek tožbe_

3. Tožnica je v tožbi zanikala, da naj ne bi pravočasno obvestila sodišča o vloženi tožbi. Njen pooblaščenec je službo za BPP po elektronski pošti dne 8. 5. 2022 ob 13:06 uri obvestil, da je tožba vložena in da bo sodišče postopek glede odškodnine in glede vračila kolesa razdelilo na dva postopka in da bo zato tožnica potrebovala novo BPP. Priložil je tudi sklep sodišča. V nadaljevanju tožbe se tožnica sklicuje še na izpolnjevanje pogojev glede dohodkov oziroma premoženja. Sodišču je predlagala, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter ji prisodi stroške postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

**K I. točki izreka** Tožba ni utemeljena.

5. Med strankama je sporno, ali je tožnica izpolnila obveznost iz II. točke izreka odločbe Bpp 96/2022 z dne 12. 7. 2022, s katero ji je bila, na podlagi prošnje z dne 10. 1. 2022, priznana BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi plačila odškodnine ter v obliki oprostitve plačila stroškov, v II. točki izreka pa je bilo odločeno, da je tožnica dolžna v roku 3 mesecev od prejema odločbe pri pristojnem sodišču vložiti ustrezno tožbo ter v roku 8 dni od vložitve tožbe obvestiti pristojni organ za BPP.

6. Naložena obveznost iz II. točke izreka odločbe z dne 12. 7. 2022 temelji na določbi tretjega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da lahko pristojni organ za BPP veže dodelitev BPP na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe).

7. Tožnica trdi, da je njen pooblaščenec že v elektronskem sporočilu z dne 8. 5. 2022 sodišče obvestil, da je tožba vložena, da bo sodišče postopek glede odškodnine in glede vračila kolesa razdelilo na dva postopka in da bo zato tožnica potrebovala novo BPP, sporočilu pa je priložil tudi sklep sodišča. 8. Sodišče ugotavlja, da je v upravnem spisu res elektronsko sporočilo tožničinega pooblaščenca z dne 8. 5. 2022, ki ga je tožbi priložila tudi tožnica (A4). Iz njegove vsebine izhaja, da je pooblaščenec službo za BPP obvestil o tem, da sodišče želi, da se glede vračila kolesa in plačila odškodnine vodita dva ločena postopka. Hkrati je pooblaščenec izrecno navedel, da sta bila oba postopka "ustavljena" in da je potrebna vložitev nove tožbe. Dodal je, da je tožnica prošnjo za BPP vložila pred štirimi meseci, vendar organ o njej še ni odločil. Iz priloženega sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru I P 522/2021 z dne 4. 11. 2021 izhaja, da se tožbeni zahtevek za izročitev kolesa razdruži iz zadeve zaradi plačila 8.000,00 EUR in se obravnava v ločenem postopku, po postopku v sporih majhne vrednosti (I. točka izreka), in da je tožeča stranka dolžna sodišču v roku 8 dni predložiti še dva izvoda tožbe, dopolnitve tožbe z dne 22. 9. 2021 ter prve pripravljalne vloge z dne 10. 10. 2021 (II. točka izreka).

9. Iz navedenega sicer res izhaja, da je dne 4. 11. 2021, ko je bil izdan sklep, tožba v odškodninski zadevi za plačilo 8.000,00 EUR (v zvezi, s katero je tožnica kasneje dne 10. 1. 2022 vložila prošnjo za dodelitev BPP) očitno res (že) bila vložena, vendar med strankama tudi ni bilo sporno, da je bila kasneje tožba zavržena. Že v prošnji, vloženi dne 10. 1. 2022, je tožničin pooblaščenec namreč izrecno navedel, da je bila tožba glede odškodnine zavržena. Da je bila tožba dne 28. 12. 2021 zavržena, izhaja tudi iz izpisa vpisnika Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je v upravnem spisu, nenazadnje pa je tudi tožničin pooblaščenec v sporočilu z dne 8. 5. 2022, na katerega se sklicuje, češ, da je z njim sodišče obvestil o vloženi tožbo, navedel, da je bil "postopek ustavljen" in da je potrebna ponovna vložitev tožbe. Da je bila torej že v času vložitve prošnje za BPP dne 10. 1. 2022 (sklep o zavrženju tožbe je sicer postal pravnomočen dne 19. 1. 2022) res potrebna nova vložitev tožbe, med strankama sploh ni bilo sporno. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnice, da je njen pooblaščenec sodišče že v sporočilu z dne 8. 5. 2022 obvestil v vloženi tožbi, saj takšna vsebina iz sporočila, kot zgoraj povzeto, ne izhaja. Obvestilo se je nanašalo na tožbo, ki je bila takrat že zavržena, in je bilo nesporno treba vložiti novo.

10. Ob takem stanju stvari je torej II. točka izreka odločbe Bpp 96/2022 z dne 12. 7. 2022 pravilno naložila obveznost vložitve tožbe in obvestitve, posledično pa je pravilna tudi izpodbijana odločba z dne 6. 3. 2024. Nenazadnje je treba upoštevati tudi, da se niti tožnica niti njen pooblaščenec nista odzvala na izrecen poziv tožene stranke Bpp 96/2022 z dne 23. 6. 2023 o izpolnitvi pogoja iz II. točke odločbe z dne 12. 7. 2022, česar v tožbi ne prerekata.

11. Ker razlog za izpodbijano odločitev ni bil povezan s tožničinimi dohodki oziroma premoženjem, tožbene navedbe o tem niso relevantne, pa tudi sicer so pavšalne in nejasne (zapisane so v moškem spolu).

12. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, ker se ji je tožeča stranka v tožbi odpovedala (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka** Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi ali tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.