Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če stranka ni zadovoljna z rezultati dokazovanja, zato ne more izvedencu odrekati pravice do plačila za opravljeno delo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu J. Z. za dopolnilno izvedensko mnenje odmerilo nagrado in stroške v skupnem znesku 396,57 EUR. Sklenilo je tudi, da se navedeni znesek izplača iz predujma, ki sta ga v ta namen založila tožnika.
2. Toženca sta se pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. Menita, da izvedenec ni upravičen do nagrade za delo, saj ni izpolnil svoje naloge. Na zastavljena vprašanja sodišča ni odgovoril, čeprav sta toženca zahtevala dopolnitev mnenja. Izvedenec očitno nima ustreznega strokovnega znanja, poleg tega pa deluje tudi pristransko, ko presoja utemeljenost zahtevka in vrednoti ravnanje pravdnih strank.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izvedenec, ki na zahtevo sodišča v dokaznem postopku poda svoj izvid in mnenje, ima za to delo po 1. odstavku 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB 3 in 45/2008) med drugim pravico do nagrade in do povračila materialnih stroškov. V obravnavanem primeru je izvedenec izdelal dopolnilno izvedensko mnenje, v katerem je obširno in natančno odgovoril na pripombe tožencev. Neupravičen je zato njun pritožbeni očitek, da izvedenec svojega dela ni opravil. V dopolnilnem mnenju se je namreč obrazloženo opredelil do nasprotovanja tožencev njegovim ugotovitvam iz prvotnega izvedenskega mnenja in njegove prve dopolnitve, s čimer je v celoti zadostil zahtevi sodišča. Očitno toženca nista zadovoljna z rezultati dokazovanja, vendar zato ne moreta izvedencu odrekati pravice do plačila za opravljeno delo. Po 5. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 do 84/2008) izvedenec brez dokazil o ustreznem strokovnem znanju in praktičnih izkušnjah na svojem strokovnem področju sploh ne bi mogel biti imenovan za izvedenca. Brez podlage in za povrh žaljiv je zato pritožbeni dvom o izvedenčevi strokovnosti. Odveč je tudi pritožbeno sklicevanje na domnevno pristranskost izvedenca. Toženca bi namreč v skladu z 247. členom ZPP zato lahko zahtevala izločitev izvedenca, ne moreta pa se uspešno upirati odmeri izvedenine. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu izvedenčevo storitev in priglašene stroške ovrednotilo v skladu s prej navedenim Pravilnikom, sicer pa toženca odmeri niti obrazloženo ne oporekata.
5. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. Pritožbeni razlogi niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.