- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep X Ips 368/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.368.2008 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če stranka sama vloži revizijo, mora najpozneje ob vložitvi revizije izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Izrek
Revizija se zavrže.
Obrazložitev
Zoper pravnomočno prvostopno sodbo je tožnik sam dne 24.4.2008 priporočeno po pošti vložil revizijo, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo 25.4.2008. Revizija ni dovoljena.
Po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je sedaj Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba 4. odstavka 86. člena ZPP.
Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da je v tem primeru revident revizijo vložil sam in v njej niti ne zatrjuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, po presoji vrhovnega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo, zato je treba njegovo revizijo zavreči kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1 (ta določa, da nedovoljeno revizijo zavrže senat vrhovnega sodišča) v zvezi s 3. odstavkom 83. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima. Vrhovno sodišče revidentu revizije ni poslalo v dopolnjevanje, saj pomanjkanja svoje postulacijske sposobnosti ne more z ničemer nadomestiti, dokazati pa jo mora najpozneje ob vložitvi revizije (pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26.6.2002).
Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.