Jedro

Z opredelitvijo dejanske rabe prostora se v ničemer ne odloča o pravnem položaju posameznega dela št. 31. O tem, ali gre za posamezni del, splošni ali posebni skupni del stavbe, bo prvo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal sodni izvedenec geodetske stroke, primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb ter Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo v roku 1 meseca od pravnomočnosti sklepa evidentirati spremembe v zemljiškem katastru in v katastru stavb v skladu z elaboratom za vpis stavbe z ident. št. 0000-19 v kataster stavb z dne 4. 6. 2019 in elaboratoma za vpis zemljišča pod stavbo, obema z dne 20. 12. 2013 tako, da se evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene (I. točka izreka), da navedeni elaborati postanejo sestavni del izreka sklepa (II. točka izreka) in da Geodetska uprava Republike Slovenije obvesti sodišče o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (III. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

2. Proti sklepu sodišča prve stopnje so se pritožili 4. in 5. nasprotna udeleženca A. A. in B. B. ter 7. nasprotna udeleženka C. C. 3. Pritožnika A. A. in B. B. vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi. Navajata, da je v elaboratu napačno določena dejanska raba dela stavbe št. 0000-19-31. Ta del stavbe ni restavracija, ampak pisarna in predstavlja skupni del stavbe, ki pa ga je zasedla predlagateljica. Del stavbe št. 31 se ne uporablja kot restavracija ali njen del. Že od gradnje dalje predstavlja del stavbe št. 31 skupni del pa sicer zgolj zato, ker se v njem nahaja skupna inštalacija. Predlagateljica uporablja prostor brez pravne podlage. Z določitvijo dejanske rabe dela stavbe št. 31 kot restavracije, pa se ustvarjajo pogoji za priznanje lastninske pravice predlagateljice na tem delu, čeprav pravna podlaga za to ne obstaja.

4. Pritožnica C. C. izpodbija sklep sodišča prve stopnje v delu, ki ugotavlja, da je elaborat za vpis stavbe z ident. št. 0000-19 primerna strokovna podlaga za vpis stavbe. Navaja, da so v elaboratu tehnične napake v preglednici o podatkih stavbe K-4 in K-5. Navedene površine večine prostorov v 5. etaži niso skladne z dejanskim stanjem. Neskladje pojasnjuje prikaz 5. etaže, ki se nahaja v prilogi pritožbe. Primerjava je narejena na podlagi Načina izračuna uporabne površine dela stavbe (MOP, Geodetska uprava RS št. 001/2018 z dne 16. 4. 2019). Če bi se upoštevala osnova za izračun po 2. alineji 2. člena Pravilnika o vpisu v kataster stavb, bi morale biti površine delov stavbe 20, 21, 28, 22, 34 in 23 bistveno manjše. Deli stavbe št. 18, 19, 35, 36, 37 in 38 bi morali biti en stavbni del. Da so v elaboratu tehnične napake, je postalo jasno ob preverjanju dejanskih površin delov stavbe na podstrehi v avgustu 2021, katere etažni lastniki želijo prodati zaradi pridobitve sredstev za nujna vzdrževalna dela.

5. Na vročeni pritožbi so odgovorili predlagateljica, nasprotna udeleženca D. D. in E. E. ter udeleženca F. F. in G. G. Udeleženka G. G. predlaga ugoditev pritožbi C. C. in razveljavitev izpodbijanega sklepa. Preostali smiselno enako predlagajo zavrnitev obeh pritožb in potrditev izpodbijanega sklepa.

Presoja utemeljenosti pritožb

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pred sodiščem prve stopnje je v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z ident. št. 0000-19, ki stoji na parc. št. 153/49, 153/50 in 153/51, vse k. o. X. 8. Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbah skladno s konceptom etažne lastnine. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se v tej fazi postopka preverja le, če so izdelani elaborati primerni za vpis sprememb v zemljiški kataster. Z izpodbijanim sklepom se tako o pravnem položaju posameznih delov stavbe (glede odločanja o lastninsko pravnih upravičenjih) še ni odločalo, odločalo se je zgolj o dejanski rabi. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravni položaj posameznega dela stavbe št. 31, so v tej fazi postopka brezpredmetne.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi treh opravljenih ogledov in zaključkov sodnega izvedenca pravilno ugotovilo, da posamezni del stavbe št. 31 predstavlja funkcionalno povezan prostor z lokalom Y, ki je v dejanski rabi lokala in v naravi predstavlja pisarno gostinskega lokala. Utemeljeno je sledilo opredelitvi v elaboratu sodnega izvedenca, da se posamezni del št. 31 dejansko uporablja kot restavracija. Razlog, da ima gostinski lokal v prostoru pisalno mizo in se prostor trenutno uporablja kot pisarna, ne spreminja dejanske rabe prostora, ki je še vedno del restavracije. Tudi kuhinja ali shramba gostinskega lokala sta po dejanski rabi opredeljena kot restavracija, stvar notranje organizacije lokala pa je, kako bo posamezni prostor uporabljal. Prostor bi bil tudi lahko namenjen za ločeno skupino gostov, saj je povezan s preostalimi prostori restavracije. Opredelitev dejanske rabe posameznega dela stavbe št. 31 kot restavracija je zato pravilna, izdelani elaborat pa tudi v tem izpodbijanem delu primerna strokovna podlaga.

10. Z opredelitvijo dejanske rabe prostora se v ničemer ne odloča o pravnem položaju posameznega dela št. 31. O tem, ali gre za posamezni del, splošni ali posebni skupni del stavbe, bo prvo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.

11. Pritožbene navedbe nasprotne udeleženke C. C. pa so nedopustne pritožbene novote. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP). Iz podatkov spisa izhaja, da pritožnica C. C. pripomb in predlogov za dopolnitev elaborata v zvezi z napačnimi dejanskimi površinami prostorov in označbami, ni podala. Da gre za neskladnost med navedenimi površinami v elaboratu in dejanskimi površinami v naravi, naj bi izvedela ob merjenju prostorov na podstrehi v avgustu 2021. Pritožnica ne pojasni (izkaže), zakaj navedenih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti že prej, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

12. Pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)1 in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter 3. členom ZVEtL-1).

Stroški

13. Stranke pritožbenih stroškov niso priglasile (35. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

1 V skladu z 216. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.