Jedro

Ni izkazanih nobenih tehtnih razlogov za določitev drugega pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog za določitev drugega pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je z vlogo z dne 26. 8. 2010 zahteval izločitev sodnice I. T.. Kot enega od razlogov za izločitev navaja tudi okoliščino, da Delovno sodišče v Celju kot naročnik poslovno sodeluje z družbo K. d.o.o., pri kateri je bil po prenehanju pogodbe o zaposlitvi s tožnikom, zaposlen toženec. To pomeni, da je toženec za sodišče neposredno opravljal storitve s področja varnosti pri delu, zato se „poraja dvom o nepristranosti vseh zaposlenih Delovnega sodišča v Celju, vključno s sodnico I. T.“.

2. Predsednica Delovnega sodišča v Celju je štela, da tožnik zahteva izločitev vseh sodnic tega sodišča, vključno z njo. Zato na podlagi 67. člena ZPP predlaga, da Vrhovno sodišče „presodi, ali so razlogi, ki jih uveljavlja tožnik za izločitev Delovnega sodišča v Celju, tehtni razlogi za izločitev vseh sodnic Delovnega sodišča v Celju in določitev drugega stvarno pristojnega sodišča“.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 – ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, če se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Po določbi tretjega odstavka 72. člena ZPP stranka lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi. To pomeni, da stranka ne more zahtevati „izločitve“ sodnika, ki v konkretni zadevi sploh ne sodeluje, instituta izločitve sodišča pa naš pravdni red ne pozna. Za odločitev o zahtevi za izločitev predsednika sodišča Vrhovno sodišče ni pristojno (drugi odstavek 73. člena ZPP).

6. Tožnik ne predlaga določitve drugega pristojnega sodišča, pač pa to predlaga predsednica sodišča z utemeljitvijo, da tožnikove navedbe izražajo dvom v nepristranost odločanja na Delovnem sodišču v Celju. V zvezi s temi razlogi navaja, da ima sodišče res sklenjeno pogodbo z družbo K. d.o.o., vendar toženec, ki je bil v tej družbi zaposlen od 16. 7. 2007 do 8. 6. 2008, za potrebe sodišča ni nikoli neposredno opravljal nobenih meritev ali drugih storitev. Drugačna navedba tožnika torej sploh ne drži. 7. Ker glede na neutemeljene navedbe tožnika v zahtevi za izločitev sodnice, navedbe predsednice sodišča v predlogu ter glede na podatke v spisu, ni izkazanih nobenih tehtnih razlogov za določitev drugega pristojnega sodišča, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti po določilih 67. člena ZPP zavrnilo.