Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožnikove privolitve, je pravilen. Nedvomno je izvedeni dokazni postopek pokazal, da ima pridržani duševno motnjo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. V dokaznem gradivu je imelo sodišče prve stopnje tudi zanesljivo podlago za sklep, da pridržani s svojim ravnanjem ogroža svoje zdravje, zdravje ali celo življenje drugih (svoje matere), hkrati pa povzroča tudi hudo premoženjsko škodo sebi kot tudi drugim. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen, da zanika bolezen, da jemanje zdravil odklanja, zato je za njegovo zaščito nujno, da se zdravljenje izvaja pod posebnim nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je sprejem G. N. v oddelku pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica Begunje, utemeljen; da se G. N. zadrži na zdravljenju na tem oddelku do dne 31.3.2011; da se stroški postopka krijejo iz proračuna sodišča. Zoper prvi dve odločitvi je G. N. vložil pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter v posledici napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom oziroma mu odredi druge oblike pomoči. Navaja, da ni bilo z ničemer utemeljeno dokazano, da bi ogrožal svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročil hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Pri njem tudi ni izkazana hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. V poštev bi prišla druga oblika pomoči, to je zdravljenje v psihiatrični bolnici izven oddelka ob posebnem nadzoru ali ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava.

Pritožba ni utemeljena.

Zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožnikove privolitve, je pravilen. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine, ki jih predvideva 1. odst. 39. člena Zakona o duševnem zdravju – ZDZdr v zvezi s 53. členom, za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom, brez njene privolitve. Zaključek sodišča prve stopnje temelji na mnenju izvedenca, medicinski dokumentaciji, izpovedbi udeleženca in njegove sestre. Ugovor pridržane osebe, da pri njem ni izkazana hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja njegovega ravnanja, je zgolj pavšalen. Nedvomno je izvedeni dokazni postopek pokazal, da ima pridržani duševno motnjo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. V dokaznem gradivu je imelo sodišče prve stopnje tudi zanesljivo podlago za sklep, da pridržani s svojim ravnanjem ogroža svoje zdravje, zdravje ali celo življenje drugih (svoje matere), hkrati pa povzroča tudi hudo premoženjsko škodo sebi kot tudi drugim (zadnji odstavek obrazložitve sklepa). Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je pridržanec do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen, da zanika bolezen, da jemanje zdravil odklanja, zato je, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča za zaščito koristi pridržanega nujno, da se zdravljenje izvaja pod posebnim nadzorom.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).