Jedro

Ker v zadevi tudi po dopolnitvi tožbe ni mogoče nedvoumno ugotoviti, koga tožnik dejansko želi tožiti in kateri akt želi dejansko izpodbijati, je potrebno že iz tega razloga, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo zavreči.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na naslovno sodišče naslovil vlogo, ki jo je poimenoval kot pritožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP), št. 3532-64/2016/8 z dne 20. 10. 2019, ob čemer pa v vlogi navaja, da „pritožbo oziroma tožbo“ vlaga zoper „A.A.“ (tj. toženca).

2. Tožnik v vlogi, ki jo je sodišče štelo za tožbo, navaja, da podaja zahtevo za obnovo postopka zoper odločbo, št. 02112-247/2016-2, ki jo je dne 9. 3. 2016 izdala vodja Geodetske pisarne ..., ga.B.B.. Tožnik dalje pojasnjuje, da so se 11. 12. 2015 izvajale meritve med njegovo in sosednjo parcelo, a vabila ni prejel, s čemer je bil kršen Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Za to je odgovoren geodet A.A. in Geodetska pisarna ...e. Pri izvedbi meritev je geodet zašel v njegovo parcelo za približno 70 m2, zato je šel tožnik v Geodetsko pisarno ... in zahteval popravek izmere. Namesto da bi vodja pisarne ukrepala po ZEN, ga je "prevarala", da mora vložiti pritožbo. Pritožbo je nato podal na zapisnik, pri čemer pa je vodja pisarne v zapisnik sama dodala še en stavek (o tem, da so bile meritve izvedene v okviru natančnosti, ki je bila opredeljena v elaboratu), za katerega tožnik ni vedel, da ga je dodala, s čemer je vodja pisarne storila kazniva dejanja po prvem in drugem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), prvem odstavku 257. členu KZ-1 in prvem odstavku 258. člena KZ-1. MOP je pritožbo v letu 2016 posledično zavrnilo. Geometer A.A. je kršil ZEN, kršil je tudi Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), storil je tudi kazniva dejanja po KZ-1. Geometer C.C. je bil takoj za to, da se z metrom izmeri širina, ob tem se je videlo, koliko se je zašlo v tožnikovo parcelo. Oba sta priznala, da sta 11. 12. 2015 narobe izmerila, zato je tožnik zahteval ponovitev meritev. Tožnik tožbe zoper odločbo MOP ni vložil, ker je računal, da se bo še enkrat pravično izmerilo, kar je tudi zahteval od MOP. Odgovor pa je prejel, ko je rok za tožbo že potekel, za kar je kriv MOP, ki ni hotel podaljšati roka. Tožnik predlaga obnovo postopka, ker v njem brez svoje krivde ni mogel navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo, ker je bila odločba izdana na podlagi ponarejenega znamenja (tožnik se sklicuje na kaznivo dejanje ponarejanja znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži iz prvega in drugega odstavka 256. člena KZ-1) ter zaradi sodelovanja uradne osebe, ki bi morala biti izločena. Tožnik je 8. 12. 2016 prejel pismo, ker je zunaj delal, pa ga je dal v omaro in nanj čisto pozabil. Pismo je 12. 1. 2017 našla tožnikova snaha. Tožnik je bil čisto iz sebe in tako bolan, da ni mogel nič delati. Že prej je pozabljal stvari, pozabil je zapreti vodo v hlevu, razbil je že štiri šipe, ki jih je pozabil zapreti, doma je pustil slušalke za uho. Bil je pri zdravniku, ki ga je poslal na magnetno resonanco glave in še naprej k specialistu, predpisal mu je tudi .... Zato tožnik meni, da ni njegova krivda, da se ni pritožil pravočasno. Tožbo proti A.A. je tožnik po napotilu vodje Geodetske pisarne ... vložil tudi pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah (zadeva opr. št. ...). Plačal je takso in predujem za sodnega izvedenca in verjel, da bo ta pošteno izmeril. Meritev je bila izvedena 31. 3. 2018, a sodni izvedenec ni opravil svojega dela pošteno in zakonito. Tožnik je že od začetka videl, da sta se sodnik in izvedenec že prej dogovorila, kako ga bosta ogoljufala. Na Okrajno sodišče v Trbovljah je tožnik naslovil predlog za izločitev sodnega izvedenca, ki je storil več kaznivih dejanj ter kršil ZEN, ZAID in ZUP. Podani so obnovitveni razlogi po 1., 2. in 6. točki 260. člena ZUP, pritožbeni razlogi po 237. členu ZUP. Izpodbijana odločba, št. 02112-247/2016-2 z dne 9. 3. 2016, je nepravilna in nezakonita. Zahteva se njena ničnost. Sodišče naj razveljavi celoten postopek in zadevo vrne v ponovno odločanje. Geodetsko podjetje naj opravi novo izmero po ZEN.

3. Z vlogo z dne 9. 1. 2020 je tožnik dopolnil tožbo s predložitvijo zahteve za obnovo postopka, ki jo je podal dne 4. 10. 2018, ter sliko na terenu, ko je geometer A.A. narobe izmeril in tožnika ogoljufal za 70 m2. 4. Sodišče je tožnika dne 14. 1. 2020 pozvalo, da v osmih dneh odpravi pomanjkljivosti v tožbi, in sicer tako, da „pravilno navedete toženo stranko, to je Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana“ ter „da navedete pravilen izpodbijani akt, to je sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 35311-11/2018-10 z dne 3. 1. 2019“.

5. Tožnik je na poziv sodišča odgovoril z vlogo z dne 20. 1. 2020, v kateri je zapisal, da je v pritožbi navedel, kdo je kršitelj, ki se ga toži, to je samostojni podjetnik geometer geodezije, ki je 11. 12. 2015 delal razparcelacijo za parc. št. 2212/4, k.o. .... Tožnik dostavlja tri naslove toženca (v vseh je naveden „A.A.“) in poudarja, da je v pritožbi vse napisano in tudi naslov. Tožnik pošilja še skico, narisano dne 7. 11. 2016, ko je prišel geometer drugič merit, in ponovno pojasnjuje, da je bilo prvič, ko tožnik ni bil vabljen na meritev, narobe izmerjeno. Vodja Geodetske pisarne ... bi morala sama ukrepati proti geometru, če bi upoštevala ZEN, ki ga je geodet prekršil. Tožnik sodišču predlaga, da to od Č. zahteva ukrepanje proti geodetskemu podjetju, ki naj opravi meritve po katastru.

6. Dne 6. 1. 2021 je tožnik na sodišče naslovil dodatno vlogo, v kateri navaja, da je zakon kršilo tudi Okrajno sodišče v Trbovljah, ki je podpiralo storilce kaznivega dejanja in tožnika hotelo spraviti v norišnico. Tudi ministrstvo je podpiralo storilce pri storitvi kaznivega dejanja po prvem in petem odstavku 282. člena KZ-1 ter kršilo prvi in drugi odstavek 145. člena Zakona o kazenskem postopku. Tožnik je predlagal tudi izključitev disciplinskega tožilca in namestnice disciplinskega tožilca Č., od tožilstva pa je zahteval, da na njegovo zahtevo začne pregon A.A.. Od naslovnega sodišča tožnik zahteva, da določi izvedenca, da se dokaže kršitve geometra A.A. in vodje Geodetske pisarne ... pri izdaji odločbe št. 02112-247/2016-2. Ko bo izvedenec opravil pošteno delo, pa bo sodišče lahko izdalo razveljavitev odločbe in zahteve za obnovo postopka ter plačilo vseh stroškov postopka.

7. Dne 1. 2. 2021 je tožnik na sodišče naslovil še vlogo, s katero zahteva, da sodišče začne postopek za izdajo odločbe po prvem odstavku 138. člena, prvem, drugem in tretjem odstavku 139. člena, prvem in tretjem odstavku 140. člena ter prvem, tretjem in četrtem odstavku 144. člena ZUP.

8. Tožbe ni mogoče obravnavati.

9. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe v skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugotovilo, da je ta pomanjkljiva. V njej je tožnik namreč navedel, da izpodbija odločbo MOP, št. 3532-64/2016/8 z dne 20. 10. 2019 (s slednjo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 35311-11/2018-10 z dne 3. 1. 2019, ki je zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, ki je bil zaključen z odločbo istega organa, št. 02112-247/2016-2 z dne 9. 3. 2016), hkrati pa je navedel, da tožbo vlaga zoper „A.A., D.“ (podjetje D, je kot pooblaščeno geodetsko podjetje vložilo zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcel, o kateri je bilo odločeno z odločbo, na katero se nanaša tožnikov predlog za obnovo postopka).

10. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča1 se tožba v upravnem sporu vloži zoper prvostopenjski akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, zaradi česar takšna odločba ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Skladno z določili petega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pa je toženec v upravnem sporu država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan.

11. Glede na navedbe v tožbi je sodišče štelo, da želi tožnik upravni spor sprožiti v zvezi s sklepom Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 35311-11/2018-10 z dne 3. 1. 2019, zato ga je dne 14. 1. 2020 pozvalo k dopolnitvi tožbe s pravilno navedbo izpodbijanega akta. Ob upoštevanju, da je bil postopek odločanja v omenjeni zadevi končan z odločbo MOP, št. 3532-64/2016/8 z dne 20. 10. 2019, pa je sodišče tožnika pozvalo tudi k dopolnitvi tožbe s pravilno navedbo tožene stranke. V pozivu je sodišče tožnika skladno s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1 poučilo, kaj in kako naj napravi (tožnika je pozvalo, da odpravi pomanjkljivosti v tožbi, in sicer tako, da „pravilno navedete toženo stranko, to je Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana“ ter „da navedete pravilen izpodbijani akt, to je sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 35311-11/2018-10 z dne 3. 1. 2019“), izrecno pa ga je opozorilo tudi, da bo v primeru, če v določenem roku ne bo odpravil pomanjkljivosti, tožbo s sklepom zavrglo.

12. Tožnik je na poziv sodišča pravočasno odgovoril z vlogo z dne 20. 1. 2020, v kateri pa je izrecno vztrajal, da želi tožbo vložiti zoper „A.A., D.“, ravno tako pa ni navedel, da tožbo vlaga zoper sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, z dne 3. 1. 2019. 13. Sodišče ugotavlja, da tožnik v določenem roku ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, sodišče pa zaradi tega zadeve ne more obravnavati. Iz tožbenih navedb in tožbi priloženih listin bi bilo namreč mogoče razbrati, da želi tožnik izpodbijati sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 35311-11/2018-10 z dne 3. 1. 2019, vendar pa tožnik navedenega kljub pozivu ni potrdil (in navedenega akta ni navedel kot izpodbijanega akta), hkrati pa domnevo izpodbijanja navedenega akta zanika tožnikovo izrecno vztrajanje, da tožbo vlaga zoper toženca „A.A., D..“ in tožnikovo navajanje domnevno spornih ravnanj toženca. Ker v zadevi tako tudi po dopolnitvi tožbe ni mogoče nedvoumno ugotoviti, koga tožnik dejansko želi tožiti in kateri akt želi dejansko izpodbijati, je potrebno že iz tega razloga, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo zavreči. 14. Sodišče ob tožnikovem izrecnem vztrajanju, da tožbo vlaga zoper toženca „A.A., D..“, ob zapisanem dodaja še, da toženec ni izdal izpodbijane odločbe (št. 3532-64/2016/8 z dne 20. 10. 2019, ki jo je izdal MOP), zahteva za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcel (ki je bila podana s strani geodetskega podjetja D., in o kateri je bilo odločeno z odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-247/2016-2 z dne 9. 3. 2016) oziroma za tožnika sporne meritve, ki so bile podlaga za to zahtevo, pa ne predstavljajo upravnega akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Posledično bi bilo tudi v primeru, če bi sodišče lahko nedvoumno ugotovilo, da želi tožnik tožbo vložiti zoper toženca (bodisi kot fizično ali pa kot pravno osebo), to potrebno zavreči iz razlogov po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Iz enakega razloga pa bi bilo potrebno tožbo zavreči tudi v primeru, če bi sodišče lahko nedvoumno štelo, da tožnik vztraja pri izpodbijanju odločbe Ministrstva za okolje in prostor (MOP), št. 3532-64/2016/8 z dne 20. 10. 2019, saj pri navedenem aktu ne gre za odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, temveč za odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, zaradi česar tak akt (kot je bilo navedeno že v 10. točki obrazložitve te sodbe) ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

1 Na primer I Up 337/2007 z dne 28. 3. 2007, I Up 428/2007 z dne 14. 6. 2007, I Up 102/2014 z dne 3. 2. 2016.