Jedro

Predodelitev otroka očetu.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se prvostopna sodba v odločbi o stikih N.N. z materjo R.R. v točki II.b) spremeni tako, da se besedilo "do naslednjega jutra" nadomesti z besedilom "do petka zjutraj".

II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se prvostopna sodba o preživninski obveznosti R.T. za sina N.K. (točka IV izreka) spremeni tako, da se preživnina v znesku 120,00 EUR mesečno nadomesti z zneskom 140,00 EUR mesečno.

III. V ostalem se pritožbi tožeče in tožene stranke zavrneta in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da se sodna poravnava sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Mariboru IV P 325/2012 z dne 20. 8. 2012 spremeni tako, da se sin pravdnih strank N.N., roj. 2001, predodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu B.B. (točka I izreka). V posledici predodelitve sina pravdnih strank od matere k očetu je v točki II izreka določilo stike med sinom N. ter materjo - toženko ter v točki III izreka stike med hčerko pravdnih strank L.L., roj. 10. 2. 2003, z očetom - tožnikom. V odločbi o preživninski obveznosti (točka IV izreka) je določilo preživninsko obveznost, katero je dolžna plačevati mati za sina N., na znesek 120,00 EUR mesečno. V presežku glede obsega stikov ter preživninske obveznosti je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (točka V izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka VI izreka) je odločilo, da pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pravdnega postopka.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka s pritožbo izpodbija prvostopno sodbo v točki II, IV in V izreka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Iz razlogov pritožbe pa izhaja, da dejansko izpodbija odločitev o preživninski obveznosti matere za sina N. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče prenizko ugotovilo potrebe sina zlasti iz naslova prehrane in tudi če življenjske potrebe otroka mesečno znašajo 300,00 EUR, lahko toženka, ki prejema znatno višjo plačo od tožnika (tožnikova plača znaša 850,00 EUR, toženkina pa 1.434,00 EUR) za preživljanje sina prispeva večja sredstva kot njegov oče. Zaradi nepravilne ugotovitve otrokovih potreb in nepravilne presoje glede porazdelitve preživninskega bremena glede na premoženjske razmere roditeljev, pritožbenemu sodišču predlaga zvišanje preživninske obveznosti matere za sina na znesek 177,00 EUR mesečno. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka prvostopno sodbo izpodbija zaradi zmoten ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da v odločbi o določitvi stikov med materjo in N. stiki niso povzeti tako, kot sta se starša otroka dogovorila na zadnji glavni obravnavi in kot je tudi zapisano v razlogih izpodbijane sodbe. Dogovor med roditeljema je (tak dogovor tudi povzema prvostopno sodišče), da N. z mamo preživi vsako sredo po pouku do petka zjutraj, ne pa do naslednjega jutra, kot je verjetno zmotno zapisalo prvostopno sodišče. Nadalje tožena stranka v pritožbi ne soglaša z odločitvijo prvostopnega sodišča, da se N. dodeli v varstvo in vzgojo očetu. Takšna predodelitev otroka očetu ni v otrokovo korist. Preživninska obveznost matere za sina pa bi morala biti enaka preživninski obveznosti očeta za hčer, torej v znesku 111,76 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo v izpodbijanem obsegu razveljavi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 5. Pravdni stranki odgovora na pritožbo nista vložili.

6. S sodno poravnavo IV P 325/2012 z dne 30. 8. 2012 sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Mariboru sta bila oba otroka, N. in L. dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Za otroka je bil dolžan oče plačevati preživnino v znesku 110,00 EUR mesečno za vsakega. V sodni poravnavi so tudi bili dogovorjeni stiki očeta z otrokoma. Z izpodbijano sodbo pa je prvostopno sodišče sina N. predodelilo v varstvo in vzgojo očetu, določilo stike med materjo in sinom ter stike med očetom in L. ter določilo preživnino, ki jo mora plačevati mati za sina N. v znesku 120,00 EUR mesečno.

K pritožbi tožene stranke:

7. Ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da je prvostopno sodišče v nasprotju s koristmi otroka dodelilo oziroma predodelilo sina N. v varstvo in vzgojo očetu. Takim pritožbenim izvajanjem ni pritrditi, ker je sin N. (ta je sedaj star že 16 let) tekom postopka večkrat jasno izjavil, da želi živeti pri očetu. Življenje N. pri očetu pa ni v nasprotju z njegovimi koristmi, kar nedvomno izhaja iz izvedenskih mnenj izvedenk klinične psihologije otrok in mladostnikov J.B. ter N.H.. Obe izvedenki sta mnenja, da je oče otroka povsem primeren za varstvo in oskrbo otroka in da dodelitev sina očetu ni v nasprotju s koristmi N. Enako izhaja iz poročila oziroma mnenja pristojnega CSD. Na podlagi izjave otroka starega 16 let ter navedenih izvedenskih mnenj je imelo prvostopno sodišče vso podlago, da sina dodeli oziroma predodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu (tretji odstavek 105. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR).

8. Prvostopno sodišče je pri določitvi stikov med materjo in sinom N. povzelo dogovor med materjo in očetom, ki sta ga starša otroka dogovorila na glavni obravnavi z dne 1. 2. 2017, vendar je tak dogovor glede stika sina z materjo pod točko II.b) izreka nepravilno vneslo v izrek, ker je dogovor med roditeljema tak, da stiki med tednom potekajo tako, da mati prevzame sina vsako sredo po koncu otrokovih obveznosti v šoli ter ga v petek zjutraj pripelje nazaj v šolo do začetka otrokovih šolskih obveznosti. Takšno soglasje roditeljev prvostopno sodišče navaja tudi v razlogih izpodbijane sodbe (točka 15 razlogov) in zato je pritožbeno sodišče odločbo o stikih matere z sinom spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (točka I izreka).

K pritožbi tožeče stranke in pritožbi tožene stranke glede preživninske obveznosti za sina N.:

9. Po določbi prvega odstavka 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje mladoletne otroke tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Podrobnejše kriterije za odmero preživnine določa 129.a člen ZZZDR. Citirane zakonske določbe pri določitvi preživnine narekuje vrednotni pristop, po katerem je potrebno med pravno relevantnimi dejavniki (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so odvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti je namreč odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe (hrana, zdravje, bivališče) nato socialno biološke (obleka, obutev, izobraževanje, kultura) in nazadnje tudi potrebe prostega časa, pri katerih v omejenem obsegu lahko govorimo tudi o zadovoljenju luksuza1. 10. Prvostopno sodišče, izhajajoč iz navedenih materialno pravnih izhodišč, tudi upoštevaje prehranske potrebe N., pravilno ugotavlja, da N. življenjske potrebe znašajo okrog 300,00 EUR mesečno. Res pa je, na kar opozarja pritožba tožeče stranke, da pa so dohodki (plača) staršev otroka in s tem povezane njihove materialne zmožnosti v precejšnjem nesorazmerju. Mati namreč zasluži mesečno nekaj čez 1.400,00 EUR, oče pa nekaj čez 850,00 EUR. Upoštevaje takšne dohodke tudi ob dejstvu, da N. v posledici obširnosti stikov precej časa preživi pri materi, zmore mati za svojega sina plačevati višjo mesečno preživnino, kot jo plačuje oče za hčerko L., ki pa živi pri materi. Vrednotni sistem v danem primeru narekuje odmero preživninske obveznosti matere za sina v znesku 140,00 EUR mesečno in zato je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo v odločbi o preživninski obveznosti matere za sina spremenilo, kot je razvidno pod točko II izreka te sodbe. Nasprotna pritožbena izvajanja tožeče stranke za odmero preživnine v znesku 177,00 EUR mesečno in tožene stranke za znižanje preživninske obveznosti na enak znesek, kot ga plačuje oče za hčerko, so neutemeljena.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (358. in 353. člen ZPP).

12. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožeča stranka pa v skladu z določbo 413. člena ZPP krije sama svoje pritožbene stroške.

1 Tomaž Pavčnik, Pravna praksa 2014, št. 10