Jedro

Dovoljeno je dokazovati nepravilnost zapisnika (drugi odstavek 80. člena ZP-1). Način sestave zapisnika in njegovo vsebino določa ZUP v členih 74. do 79. Vendar pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je obdolženka v postopku uspela dokazati nepravilnost vsebine zapisnika. Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, je obdolženka zapisnik podpisala, iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi ob podpisu nanj podala kakršnekoli pripombe, policistka A. A. pa je izpovedala, da obdolženka ni mogla spiti ustne vodice tik pred opravo preizkusa alkoholiziranosti. Pritožba tudi z izpostavljanjem, da se obdolženka policistoma ni zdela vinjena ter da je takoj po opravljenem preizkusu policistko vprašala, ali lahko piha znova, pritožbenega sodišča ne prepriča v nasprotno. V kolikor je bila obdolženka na kraju prekrška prepričana, da rezultat preizkusa alkoholiziranosti ni pravilen, bi morala skladno z zahtevano skrbnostjo kot udeleženka cestnega prometa podpis zapisnika, iz katerega izhaja tak rezultat, zavrniti. Le tako bi se lahko stopnja koncentracije alkohola ugotavljala na naslednji zakonit način, to je z etilometrom oziroma z odrejenim strokovnim pregledom (primerjaj prvi in drugi odstavek 107. člena ZPrCP). Poudariti je, da v kolikor se koncentracija alkohola zaradi razlogov na strani voznika ne da ugotoviti z objektivnimi metodami, zakon v dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP predpisuje, da se takemu vozniku poleg globe 1.200 EUR izreče tudi 18 KT. Zato bi ob zakonito izpeljanem postopku o preizkusu alkoholiziranosti ter pravilno sestavljenem zapisniku, podpisanem s strani uradne osebe in voznika, kakršenkoli drug način dokazovanja alkoholiziranosti lahko pomenil nezakonit obid te določbe ZPrCP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Obdolženka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženko spoznalo odgovorno storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPrCP, ji izreklo globo v višini 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije ter ter ji naložilo plačilo sodnih stroškov postopka, in sicer sodno takso v višini 200,00 EUR in stroške postopka v znesku 489,22 EUR.

2.Zoper sodbo se pritožuje zagovornik obdolženke ter pri tem uveljavlja pritožbene razloge po 1., 2. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek zoper obdolženko ustavi, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje že odločilo s sodbo PR 520/2022 z dne 27. 1. 2023, s katero je postopek zoper obdolženko na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker je obdolženka vzbudila dvom v pravilnost rezultata elektronskega alkotesta. Navedeno sodbo je sodišče druge stopnje razveljavilo s sklepom PRp 44/2023 z dne 21. 4. 2023 zaradi pomanjkanja razlogov o dokazni vrednosti zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti.

5.V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje obdolženko spoznalo za odgovorno storitve z obdolžilnim predlogom očitanega prekrška, v zvezi s katerim je prekrškovni organ zatrjeval, da je obdolženka dne 14. 5. 2022 ob 21.12 uri vozila pod vplivom alkohola, saj je preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ob upoštevanju odstopanja naprave pokazal, da je imela v organizmu najmanj 0,94 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

6.Pritrditi je sicer zagovorniku obdolženke, ki se je v postopku branila s trditvami o spitju ustne vodice tik pred opravo preizkusa alkoholiziranosti, da iz izvedenskega mnenja B. B., izvedenke za farmacijo in toksikologijo z dne 19. 10. 2022, ki ga je sodišče prve stopnje pridobilo v predmetnem postopku, izhaja, da bi lahko zaužitje ustne vodice Listerin cool mint vplivalo na rezultat meritve, vendar le, v kolikor bi obdolženka navedeno ustno vodico spila manj kot pet minut pred opravo preizkusa o alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom.

7.Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, v postopku zaslišana policista, ki sta opravljala postopek z obdolženko in ki sta sicer izpovedala, da jima obdolženka ni delovala vinjeno, nista potrdila zagovora obdolženke, da je imela ustno vodico, ki naj bi jo spila v času, ko je policist C. C. odšel na drugo stran ceste k službenem vozilu in je do obdolženke pristopila policistka A. A., v ustih tik pred opravo preizkusa z elektronskim alkotestom. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je od takrat, ko se je sodelavec policistke A. A. vrnil do službenega vozila, do takrat, ko je policistka dejansko opravila preizkus alkoholiziranosti z obdolženko, zagotovo minilo več kot pet minut. Iz izpovedi policistke A. A., na katero se v obrazložitvi sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da sta s sodelavcem, ko se je vrnil do službenega vozila, še nekaj časa debatirala, ali se naj obdolženki odredi preizkus alkoholiziranosti, nato pa je trajalo nekaj minut, da je policistka A. A. obdolženki pojasnila vse, kar je potrebno pred opravo preizkusa. Da bi policistka zaznala, da je imela obdolženka v tem času v ustih ustno vodico, ne izhaja niti iz razlogov sodišča prve stopnje, niti iz pritožbenih trditev.

8.Ob navedenem, pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženka manj kot pet minut pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni spila ustne vodice. Četudi se obdolženka policistoma ni zdela vinjena in je želela preizkus opravljati znova, kot sicer pravilno izpostavlja pritožba, je sodišče prve stopnje prepričljivo iz z vso skrbnostjo zaključilo, da je rezultat, ki izhaja iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z dne 14. 5. 2022, pravilen. Poleg izpovedbe policistke A. A., namreč to potrjuje ravno zapisnik z dne 14. 5. 2022, ki ga je obdolženka podpisala brez pripomb, in ki je, kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo, v kolikor je sestavljen v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZUP javna listina1 . Iz zapisnika poleg samega rezultata izhaja, da je bila obdolženka poučena o samem preizkusu alkoholiziranosti in o načinu uporabe elektronskega alkotesta, da obdolženka 15 minut pred preizkusom ni uživala snovi, ki vsebujejo alkohol in najmanj 5 minut pred preizkusom ni kadila.

9.Kot pravilno izpostavlja pritožba, je dovoljeno dokazovati nepravilnost zapisnika (drugi odstavek 80. člena ZP-1). Način sestave zapisnika in njegovo vsebino določa ZUP v členih 74. do 79. Vendar pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je obdolženka v postopku uspela dokazati nepravilnost vsebine zapisnika. Kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, je obdolženka zapisnik podpisala, iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi ob podpisu nanj podala kakršnekoli pripombe, policistka A. A. pa je izpovedala, da obdolženka ni mogla spiti ustne vodice tik pred opravo preizkusa alkoholiziranosti. Pritožba tudi z izpostavljanjem, da se obdolženka policistoma ni zdela vinjena ter da je takoj po opravljenem preizkusu policistko vprašala, ali lahko piha znova, pritožbenega sodišča ne prepriča v nasprotno. V kolikor je bila obdolženka na kraju prekrška prepričana, da rezultat preizkusa alkoholiziranosti ni pravilen, bi morala skladno z zahtevano skrbnostjo kot udeleženka cestnega prometa podpis zapisnika, iz katerega izhaja tak rezultat, zavrniti. Le tako bi se lahko stopnja koncentracije alkohola ugotavljala na naslednji zakonit način, to je z etilometrom oziroma z odrejenim strokovnim pregledom (primerjaj prvi in drugi odstavek 107. člena ZPrCP). Poudariti je, da v kolikor se koncentracija alkohola zaradi razlogov na strani voznika ne da ugotoviti z objektivnimi metodami, zakon v dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP predpisuje, da se takemu vozniku poleg globe 1.200 EUR izreče tudi 18 KT. Zato bi ob zakonito izpeljanem postopku o preizkusu alkoholiziranosti ter pravilno sestavljenem zapisniku, podpisanem s strani uradne osebe in voznika, kakršenkoli drug način dokazovanja alkoholiziranosti lahko pomenil nezakonit obid te določbe ZPrCP.

Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da obdolženka ustne vodice ni spila manj kot pet minut pred opravo preizkusa alkoholiziranosti, in torej vpliva ustne vodice na rezultat elektronskega alkotesta v postopku prvo sodišče ni ugotovilo, pritožba neutemeljeno izpostavlja, da obdolženka zapisnika ne bi podpisala, če bi vedela, da je lahko rezultat preizkusa posledica popitja ustne vodice. Smiselno zatrjevana zmota ob podpisu zapisnika tako ni uveljavljana utemeljeno.

Sodišče prve stopnje je vsled obrazloženemu pravilno zaključilo, da obdolženka v predmetnem postopku ni uspela vzbuditi dvoma, da je rezultat preizkusa alkoholiziranosti, ki izhaja iz zapisnika z dne 14. 5. 2022, pravilen.

10.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obdolženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11.Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 in tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je obdolženka dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 255,00 EUR, v 15. dneh po vročitvi te sodbe, k plačilu pa jo bo pozvalo sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Glej: US RS Up-621/03, VS RS II Ips 280/2014, VSL Sodba PRp 325/2019.

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/1, 107/2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 80, 80/1