Jedro

Že vrednost nepremičnin v Republiki Hrvaški, glede katerih toženec ni z ničemer izkazal, da z njimi ne more razpolagati (jih prodati, oddati v najem), upoštevaje višino sodne takse (345,00 EUR), zadostuje za odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo; ugodilo pa je podrednemu predlogu in tožencu naložilo, da sodno takso za postopek s pritožbo v znesku 345,00 EUR plača ob izdaji odločbe sodišča druge stopnje oziroma najkasneje v roku 6 mesecev od prejema tega sklepa, po priloženem plačilnem nalogu; že izdani plačilni nalog z dne 10. 5. 2018, razveljavilo.

2. Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga plačila sodne takse oprosti. Izpostavlja, da ima vse nepremičnine in premičnine zastavljene ali zarubljene. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da ne more z nobeno stvarjo razpolagati. Navaja, da bi lahko nepremičnine dal v najem, kar pa ne pride v poštev, saj bi mu najemnine upniki z izvršbami takoj zasegli. Ne prejema osebnega dohodka, je razvezan, polnoletna otroka živita pri njem, nobeden še ni zaposlen in materialno preskrbljen. Dejstvo, da je 91 % lastnik podjetja (B. d. o. o.) in da je njegov delež v podjetju 101.667,02 EUR, v finančnem smislu ne pomeni nič, ker je vse premoženje zastavljeno ali zarubljeno. Njega in oba otroka praktično preživljajo starši. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Sodišče stranki odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen, če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas (prvi in drugi odstavek 11. člena ZST-1).

5. Pri svoji odločitvi, da toženca ne oprosti plačila sodnih taks, je sodišče prve stopnje upoštevalo dejstvo, da toženec nima rednih dohodkov in da so nepremičnine v M. obremenjene s hipotekami. Je pa toženec lastnik tudi dveh apartmajev na otoku (Republika Hrvaška), glede katerih pa ni predložil nobenega dokazila o vrednosti premoženja in ne o njegovi obremenjenosti, po uradni dolžnosti pa sodišče ni moglo pridobiti tovrstnih podatkov, saj se o tem na tem območju ne vodijo dostopne zbirke podatkov. Toženec tako glede teh nepremičnin ni izkazal, da z njimi ne more razpolagati, ne more pa biti tudi dvoma, da vrednost obeh apartmajev na takšni lokaciji, presega mejni znesek 48 – kratnika minimalnega dohodka (48 x 385,05 EUR = 18.482,40 EUR), in je zato sodišče prve stopnje to premoženje upravičeno upoštevalo kot drugo upoštevno premoženje (večje vrednosti) iz 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) oziroma 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Navedeno premoženje pa nedvomno prav tako presega cenzus v višini 23.103,00 EUR iz 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), to je 60 – kratnik osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki od 1. 6. 2018 znaša 385,05 EUR).

6. Res je iz izpiska iz registra razvidno, da je (tudi) na deležu toženca v družbi B. d. o. o. vpisana izvršba in s tem zastavna pravica v korist upnika, vendar to dejstvo na pravilnost odločitve ne vpliva. Že vrednost nepremičnin v Republiki Hrvaški, glede katerih toženec ni z ničemer izkazal, da z njimi ne more razpolagati (jih prodati, oddati v najem), upoštevaje višino sodne takse (345,00 EUR), zadostuje za odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Kot je presodilo sodišče prve stopnje pa bi bila sredstva, s katerimi se preživlja on in njegovi družinski člani občutno zmanjšana v primeru takojšnjega celotnega plačila in mu v posledici odobrilo šestmesečni odlog plačila. V zvezi z odločitvijo je še utemeljeno izpostavilo, da je toženec sam navedel, da se bo njegovo premoženjsko stanje v jesenskih mesecih 2018, ko bo posel stekel, uredilo in bo po poteku šestih mesecev zmožen plačati sodno takso.

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).