Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 1384/93

ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.1384.93 Civilni oddelek

izselitev iz stanovanja
Višje sodišče v Ljubljani
1. februar 1994

Povzetek

Sodba se osredotoča na vprašanje utemeljenosti zahtevka lastnika stanovanja za izselitev imetnika pravice do uporabe stanovanja. Sodišče ugotavlja, da odklonitev preselitve v drugo stanovanje, ki ga je ponudil nekdo brez pravice do dodelitve, ne more biti razlog za izselitev, če imetniku pravice ni bilo zagotovljeno drugo primerno stanovanje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za izpraznitev stanovanja, ker ni izpolnila zakonsko predvidenega pogoja zagotovitve primernega nadomestnega stanovanja.
  • Utemeljenost zahtevka za izselitev imetnika pravice do uporabe stanovanja.Ali je odklonitev preselitve v drugo stanovanje, ki ga je ponudil nekdo, ki ni imel pravice do dodelitve, razlog za utemeljenost zahtevka lastnika stanovanja za izselitev imetnika pravice do uporabe stanovanja?
  • Zagotavljanje primernega stanovanja.Kdo je dolžan priskrbeti imetniku pravice do uporabe primerno stanovanje ob odločanju o zahtevku za izselitev?
  • Primernost nadomestnega stanovanja.Ali je pomembno, ali je bilo prvotno ponudeno nadomestno stanovanje primerno, če imetniku pravice do uporabe ni bilo zagotovljeno nobeno drugo stanovanje?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če imetnik pravice do uporabe stanovanja odkloni preselitev v drugo stanovanje, ki mu ga je prvotno ponujal nekdo, ki mu pravice do uporabe ni tudi dodelil, to ni razlog za utemeljenost zahtevka lastnika stanovanja za izselitev imetnika pravice uporabe stanovanja po 155. členu Stanovanjskega zakona, če ob odločanju o takem zahtevku tisti, ki je imetniku pravico uporabe dodelil (v danem primeru lastnik), ni hkrati tudi zagotovil imetniku drugega primernega stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu, to je v delu odločitve o zavrnitvi I. točke tožbenega zahtevka in glede odločitve o tožnici M. J. v plačilo naloženih pravdnih stroškov prve toženke A. P., sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožnica terjala od prve toženke A. P. izpraznitev in izročitev stanovanja v prvem nadstropju hiše na K. 26 v L., sestoječe iz dveh sob, kuhinje, stranišča in drvarnice v skupni izmeri 42, 48 m2 (I. točka tožbenega zahtevka), od druge tožene stranke Občine L. pa, da mora v skladu z določbami 155. člena Stanovanjskega zakona izročiti prvi toženki A. P. primerno stanovanje, v katerega se je slednja dolžna preseliti (II. točka tožbenega zahtevka). Posledično je tožnici naložilo, da mora prvi toženki A. P. povrniti 10.000,00 SIT njenih pravdnih stroškov, drugi toženi stranki Občini L. pa 7.200,00 SIT njenih pravdnih stroškov, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnica vložila pritožbo.

Izpodbija jo v delu odločitve o zavrnitvi njenega zahtevka v obsegu, v katerem je terjala od prve toženke, da sporno stanovanje izprazni in ji ga izroči (I. točka tožbenega zahtevka), posledično pa tudi glede odločitve o tožnici v plačilo naloženih pravdnih stroškov prve toženke, pri čemer se sklicuje na vse zakonsko predvidene pritožbene razloge kot uveljavljane. Meni, da je za odločitev o I. točki tožbenega zahtevka brez pomena dejstvo, da je drugo stanovanje ponudila prvi toženki druga tožena stranka (in ne tožnica), temveč je pomembno le to, da je prva toženka zamenjavo stanovanja (ponudeno ji drugo stanovanje) odklonila. Tudi če ni nadomestnega stanovanja zagotovila tožnica, je z neupravičeno odklonitvijo zamenjave vendarle pridobila zahtevek za izpraznitev spornega stanovanja. Prav to pa tožnica od prve toženke s predmetno tožbo terja. Predmet obravnavanja v tej pravdi je zato lahko le vprašanje, ali je bilo prvi toženki ponudeno stanovanje primerno ali ne, oziroma ali je prva toženka upravičeno odklonila preselitev. Tožnica predlaga spremembo prvostopne sodbe v izpodbijanem delu na način, da bo njenemu zahtevku zoper prvo toženko ugodeno, oziroma razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Ob odločanju o zahtevku za izselitev imetnika pravice do uporabe stanovanja po 155. členu Stanovanjskega zakona (SZ) ne bi bilo pomembno vprašanje, kdo je dolžan uporabniku priskrbeti drugo primerno stanovanje, le v primeru, če bi mu ob odločanju o zahtevku za izselitev drugo primerno stanovanje dejansko že bilo zagotovljeno.

Sicer pa je zagotovitev primernega stanovanja zakonsko predvideni pogoj za utemeljenost zahtevka za izselitev imetnika pravice do uporabe stanovanja po določbah 155. člena SZ (razen če ni med njim in lastnikom stanovanja drugačnega sporazuma - drugi odstavek istega člena navedenega zakona), pri čemer je po povsem jasni zakonski določbi dolžan imetniku pravice do uporabe priskrbeti primerno stanovanje tisti, ki mu je pravico uporabe dodelil (oziroma njegov pravni naslednik). V obravnavanem primeru je bil to po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje pravni prednik tožnice, o čemer med pravdnima strankama tudi ni spora. Dejstvo je, da tožnica tega ni storila ne pred pravdo niti v tej pravdi in da do zagotovitve drugega primernega stanovanja prvi toženki - kot zakonsko predvidenega pogoja za uspešno uveljavitev zahtevka za njeno izselitev - ni prišlo, na kar kaže že sam nadaljnji, zdaj že pravnomočno zavrnjeni del zahtevka tožnice, po katerem je slednja terjala zagotovitev primernega stanovanja prvi toženki od druge tožene stranke Občine L. Pri tem ne more biti upoštevno dejstvo, da je druga tožena stranka že pred to pravdo ponudila prvi toženki drugo stanovanje, ki pa ga slednja ni štela za primerno. Če bi ga, bi to lahko privedlo do sporazuma med lastnikom stanovanja in imetnikom pravice do uporabe stanovanja v smislu drugega odstavka 155. člena SZ že pred oz. izven pravde. Če pa je prva toženka odklonila preselitev v neko, pred pravdo ponudeno ji stanovanje, to še ne privede do utemeljenosti zahtevka za njeno izselitev iz sedanjega stanovanja (taka odklonitev tudi nikjer v zakonu sama zase ni predvidena kot razlog za prenehanje njene pravice do uporabe stanovanja), če ji ni hkrati ob odločanju o zahtevku za njeno izselitev zagotovljena tudi možnost preselitve v drugo stanovanje in to v t.i. primerno stanovanje. To pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo, saj ji tožnica drugega stanovanja ni ponudila (ne le primernega temveč nikakršnega - čeprav bi to za zagotovitev uspeha z izpraznitvenim zahtevkom bila izključno njena dolžnost), enako pa velja tudi za drugo toženo stranko, ki je prvotno ponudbo za zagotovitev nadomestnega stanovanja prvi toženki umaknila in ki je po v tem delu neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi sicer že vseljeno. Zato je ugotavljanje in razpravljanje o tem, ali je bilo prvotno, s strani druge tožene stranke prvi toženki (neobvezno) ponudeno nadomestno stanovanje primerno ali ne - za kar se zavzema tožnica v pritožbi - brezpredmetno, saj je odločitev o utemeljenosti zahtevka lastnika stanovanja za izselitev imetnika pravice do uporabe tega stanovanja po določbah 155. člena SZ soodvisna predvsem od možnosti preselitve slednjega v drugo primerno stanovanje. Če drugo stanovanje imetniku pravice do uporabe ni niti ponudeno - kar bi bila v obravnavanem primeru izključno dolžnost tožnice - je nepotrebno sleherno razpravljanje o tem ali je neko, od tretje osebe v preteklosti ponudeno stanovanje za preselitev imetnice pravice do uporabe bilo primerno ali ne, saj odklonitev take preselitve ni sankcionirana s prenehanjem pravice do uporabe stanovanja. Če je med lastnikom in imetnikom pravice uporabe stanovanja spor o tem, ali je drugo stanovanje za imetnika primerno, lahko lastnik v pravdi zaradi izselitve imetnika pravice uporabe po 155. členu SZ izposluje presojo vprašanja primernosti drugega stanovanja in s tem vprašanja upravičenosti oz. neupravičenosti imetnikovega zavračanja preselitve v drugo stanovanje le v primeru, če je ta možnost resnično tudi podana oz. če obstaja; ča je pa ob odločanju o zahtevku za izselitev ni, je razpravljanje o tem nepotrebno, ker tudi sicer zakonsko predvideni pogoji za izselitev imetnika po 155. členu SZ niso izpolnjeni.

Tako se po obrazloženem izkaže, da je prvostopna odločitev v izpodbijanem delu v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna, pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa uveljavlja tožnica povsem neobrazloženo. Ker pa po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (drugi odstavek 365. člena istega zakona) niso podane, je bilo treba torej pritožbo tožnice na podlagi določbe 368. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrditi.

Določbe ZPP, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št.- 1/91-I).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia