Jedro

Varstvo v zvezi s podeljevanjem koncesije je zagotovljeno že v okviru rednega upravnega spora in spora o zakonitosti dokončnega upravnega akta.

Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje tožbo tožnika pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki se uporabi tedaj, kadar se ugotovi, da akt, ki se s tožbo izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Velja tudi v primerih upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic. Ker je sodišče tožbo zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk za njeno meritorno obravnavo, se do zatrjevanih posegov v ustavne pravice tožnika ni opredeljevalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pri predhodnem preizkusu tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnika zoper Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov (točka I. izreka); zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (točka II. izreka) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (točka III. izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da bo imel tožnik možnost sodnega varstva proti odločbi o podelitvi koncesije. Sam javni razpis zato ne more biti predmet upravnega spora. Tako tudi ni pogojev za vsebinsko odločanje o začasni odredbi.

3. Tožnik v pritožbi (z dne 27. 7. 2012 in dopolnitvi z dne 6. 8. 2012) izpodbija I. in II. točko izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Trdi, da je upravni spor dopusten. Javni razpis je nezakonit, dostopen le nekaterim. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Zaznamuje stroške.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, iz navedb v tožbi in tožbenega predloga izhaja predlog tožnika, naj sodišče Javni razpis odpravi in ga vrne toženi stranki v ponovni postopek. Tožnik tako izpodbija („napada“) pogoje Javnega razpisa. Pravilnik o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik), ki je bil izdan na podlagi 38. člena Zakona o razvojni in raziskovalni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 96/2002, 115/2005, 61/2006- ZDru-1, 112/2007, 9/2011, 57/2012-ZPOP-1A, v nadaljevanju ZRRD), ureja postopke in pogoje za podeljevanje, prenehanje in nadzor koncesij (koncesijskih razmerij) na področju raziskovalnih dejavnosti, opredelitev pogodbe koncesije in vodenje evidenc o podeljenih koncesijah (1. člen). Iz določb Pravilnika (členi 3. do 16) je razviden postopek za podelitev koncesije. Zaključi se z odločbo o podelitvi koncesije ali s sklepom, da razpis ni uspel. To tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je varstvo v zvezi s podeljevanjem koncesije zagotovljeno v okviru sodnega postopka – upravnega spora v zvezi s preizkusom zakonitosti takšnega akta. V okviru rednega upravnega spora (spora o zakonitosti upravnega akta) lahko stranka postavi tudi vprašanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožnik bo tako imel za varstvo svojih pravic učinkovito sodno varstvo v zvezi z dokončnim upravnim aktom, ki bo izdan v postopku odločanja o podelitvi koncesije, zato ne more zahtevati varstva ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1, ki je možno le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

7. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje tožbo tožnika pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki se uporabi tedaj, kadar se ugotovi, da akt, ki se s tožbo izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Velja tudi v primerih upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic. Ker je sodišče tožbo zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk za njeno meritorno obravnavo, se do zatrjevanih posegov v ustavne pravice tožnika ni opredeljevalo.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da upravni spor ni dopusten, je pravilno presodilo tudi, da ni podlage za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 oziroma tretjega odstavka 66. člena ZUS-1. Vsebinsko obravnavanje zahteve za izdajo začasne odredbe je možno le ob dopustnosti upravnega spora.

9. Ker pritožba ni utemeljena, je pritožbeno sodišče na podlagi določb 76., 72. in 82. ter šestega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijana dela sklepa.

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, skladno s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.