Jedro

Zbornični prispevek obvezno plačujejo člani zbornice, ki izpolnjujejo zakonske pogoje (9. in 10. člen ZKGZ). Pri tem ni bistveno, ali je takšna oseba lastnik ali solastnik kmetijskega zemljišča oziroma gozda. Za lastnika in solastnika kmetijskih zemljišč ali gozda namreč velja, da opravlja kmetijsko dejavnost, solastnik na sorazmernem idealnem delu svojega zemljišča, torej pridobivata tudi katastrski dohodek. Glede na to, da zbornični prispevek plačujejo fizične osebe od dobljenega katastrskega dohodka in ne od celotnega kmetijskega gospodarstva, je odločitev organa prve stopnje pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. 10-062755/2010 z dne 16. 6. 2011, je organ prve stopnje odločil, da se zavezancu A.A. (tožnica v tem sporu) odmeri zbornični prispevek za leto 2010 v znesku 8,35 EUR. Osnova za izračun je katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Zbornični prispevek je odmerjen v višini 8,4% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 8,35 EUR.

Izpodbijana odločba v obrazložitvi navaja, da Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZKGZ), v 8. členu določa obvezno članstvo v zbornici. Dolžnost obveznih članov zbornice pa je plačilo zborničnega prispevka (22. člen ZKGZ). V skladu s prvo alineo prvega odstavka 9. člena ZKGZ ter s prvo alineo prvega odstavka 3. člena Sklepa so obvezni člani zbornice in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A osebe, ki kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč v letu 2010 dosega najmanj 106,88 EUR. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 23. člena ZKGZ ter z drugim in tretjim odstavkom 3. člena Sklepa je osnova za zbornični prispevek A katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dohodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti oziroma katastrski dohodek zmanjšan za oprostitev po 73. členu Zakona o dohodnini. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4,8% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 8,35 EUR. 11. člen Sklepa določa, da zavezanci za zbornični prispevek A plačajo zbornični prispevek v enkratnem znesku najkasneje v 30. dneh po izdaji odločbe. Zavezanci za zbornični prispevek A, pri katerih odmerjeni zbornični prispevek presega znesek 100,00 EUR, lahko plačajo zbornični prispevek v dveh enakih obrokih, od katerih prvi zapade v plačilo v 30. dneh, drugi pa v 60. dneh po izdaji odločbe. Zbornični prispevek se bo v primeru neplačila v skladu s tretjim odstavkom 25.b člena ZKGZ in 15. členom Sklepa izterjal skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški izterjave.

Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev organa prve stopnje. V nadaljevanju navaja določbe, ki se nanašajo na članstvo Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije, kar je urejeno v ZKGZ v poglavju II, ki zajema 8., 9., 10. in 11. člen. Tožnica je lastnica in solastnica kmetijskih zemljišče in gozdov v letu 2010, kar izhaja iz uradnih podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Tožnica je lastnica kmetijskih zemljišče in gozdov iz vložne številke 16 in 168 k.o. …, pri vložni številki 301 k.o. …, pa je solastnica v deležu do ½ kmetijskih zemljišč in gozdov. Iz vložne številke 41 in 169 k.o. … je razvidno, da je bila tožnica v letu 2010 solastnica v deležu do 1/6 gozdov. Iz vložne številke 136 k.o. …, je razvidno, da je bila solastnica v deležu do ¼ kmetijskih zemljišč in gozdov. V nadaljevanju navaja še določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih in dolžnost obdelovanja zemljišč ter še Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, po katerem je tožnica tudi zavezanka za davek od dohodka iz kmetijstva po Zakona o dohodnini. Iz podatkov je razvidno, da je tožnica lastnica in solastnica kmetijskih zemljišč in gozdov, katerih katastrskih dohodek je znašal leta 2010 143,99 EUR. Ker ta presega 106,88 EUR, je zavezana k plačilu zborniškega prispevka za leto 2010. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da bi morala plačati od zneska katastrskega dohodka v letu 2010, ki znaša 143,99 EUR, samo 6,91 EUR, ne pa 8,35 EUR. Tudi odločba tožene stranke je nezakonita, zato ker plačuje tožnica že obvezni pavšalni zbornični prispevek 2.000 SIT, ki je bil določen v zakonu v letu 2001, ko je bila denarna valuta še SIT, sedaj pa je razmerje 2000 SIT enako enoletnemu pavšalnemu prispevku 8,35 EUR. Tožnica je solastnica do ¼ kmetije s katastrskim dohodkom v znesku 28.265,67 SIT v letu 2001, kateri sedaj valorizirano znaša 143,99 EUR. Od tega zneska je tožnici odmerjen vsakoletni zbornični prispevek v pavšalnem znesku 2.000 SIT oziroma 8,35 EUR. Celotni kmetijski prihodek iz kmetijske dejavnosti tožnice, skupaj s še dvema solastnikoma do ¼ in ½, je tako znašal v letu 2001, kot je že navedeno, za primerjavo v letu 2008 84.797,01 SIT oziroma 353,85 EUR, leta 2010 pa ta znaša za B.B. 248,57 EUR, za C.C. 107,70 EUR in za tožnico 143,99 EUR. V primeru, da bi tožena stranka odmerila zbornični prispevek le nosilcu kmetijske dejavnosti, bi slednji od katastrskega dohodka, ustvarjenega iz kmetijske dejavnosti, plačal v letu 2001 3% prispevek v višini 2.543,91 SIT oziroma 10,62 EUR. Tako pa so trije solastniki plačali bistveno več, vsak po 8,35 EUR, skupaj torej 25,05 EUR, zato so v neenakopravnem položaju s tistimi nosilci kmetijske dejavnosti, kjer je en lastnik nosilec kmetijske dejavnosti. Za primerjavo je tožnica vzela primer, ko je treba od ustvarjenega katastrskega dohodka plačati 3% prispevka v letu 2001, kar pa predstavlja sledeča analiza. Katastrski dohodek 67.000,00 SIT od katerega se enemu zavezancu odmeri 3 % prispevek znaša to v nominalnem znesku 2.010,00 SIT. V primeru, da je 5 solastnikov istega kmetijskega zemljišča, ima vsak katastrski dohodek v višini 13.400,00 SIT, od katerih pa glede na pavšalni znesek plača vsak 2.000,00 SIT. Tako bo tožena stranka od 5 solastnikov od vsakega izterjala prispevek v višin 2.000,00 SIT (8,35 EUR) oz. za vseh 5 solastnikov skupno 10.000,00 SIT oz. 41,73 EUR. V primeru, da bi obračunala prispevek od celotnega katastrskega dohodka le enemu izmed solastnikov (glavni nosilec dejavnosti), bi ta znašal 2.010,00 SIT oz. 8,39 EUR. V letu 2010 bi tako tožeča stranka od svojega katastrskega dohodka morala plačati 4,8 %, kar bi predstavljalo le znesek 6,91 EUR. Tako sta skupaj s solastnikom do 1/4 plačala oba dvakrat po 8,39 EUR, kar je skupno 16,78 EUR, solastnica do 1/2 pa je dodatno plačala znesek v višini 16,78 EUR, kar pomeni, da je pavšalni znesek izračunan od osnove 4 x 143,99 EUR =575,96 EUR. V primeru, da bi bila osnova odmerjena enemu lastniku bi ta plačal od zneska 575,96 EUR x 4,8 % = 27,65 EUR, sedaj pa so trije solastniki plačali 33,56 EUR. Tako se ugotovi, da so določbe zakona v nesorazmerju z načelom enakosti pred zakonom, kar je v nasprotju z določili člena 22 Ustave RS. Odmera pavšalnega obveznega zborničnega prispevka od več solastnikov, kar je specifika za območje Pomurja, zaradi zgodovinsko znanih razlogov nastankov solastnine, je v nasprotju z že navedenimi določili Ustave RS, ker so solastniki v Pomurju v neenakopravnem položaju z drugimi v RS. Glede na to, da ima tožnica sicer stalno bivališče izven Pomurja, pa plačuje zbornični prispevek v pavšalnem znesku za kmetijska zemljišča v k.o. …. Obvezno članstvo zbornice je tudi v nasprotju s temeljnimi svoboščinami in pravicami državljanov, kot tudi z varstvom lastninske pravice, pavšalni znesek pa predstavlja neupravičeno obogatitev tožene stranke na račun solastnikov kmetijskih zemljišč, saj tožena stranka iz obveznega prispevka malim solastnikom, kateri ne opravljajo kmetijske dejavnosti, ne nudi nobene nasprotne usluge. To pomeni, da je obvezni zbornični prispevek le obogatitev na račun uradnih podatkov o višini katastrskega dohodka kot osnova pavšalnega zneska. Četudi je v zakonodajnem postopku predlog za spremembo zakona o KGZS, tožnica vztraja pri pravnem sredstvu,kar je v neenakopravnem položaju, glede na ostale nosilce kmetijske dejavnosti. Tožba se vlaga tudi iz razloga, da bo tožnica pridobila procesno predpostavko za vložitev presoje zakonitosti oziroma ustavnosti določb členov 8, 9, 22, 23, 25a in 25b ZKGZ. Tožnica predlaga, da se odločba tožene stranke v zvezi z odločbo organa prve stopnje odpravi, in da sodišče odloči o povrnitvi stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dneva plačila, pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi je Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ), ki v prvem odstavku 8. člena določa, da so člani zbornice fizične in pravne osebe, določene s tem zakonom (obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe (prostovoljni člani). V 9. členu tega zakona (ta določa prvo volilno skupino), je v prvem odstavku prve alinee določeno, da prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljiščih, dosega v letu 2007 najmanj 167 EUR. Ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka ZKGZ Slovenije za leto 2010 (sklep) določa v 3. členu (poglavje zbornični prispevek A), da so zavezanci osebe, ki kot lastniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju RS, za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarstvo dejavnost in je katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosegel najmanj 106,88 EUR. Osnova je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti oziroma katastrski dohodek zmanjšan za oprostitve v skladu z zakon, ki ureja dohodnino. Stopnja zborničnega prispevka A znaša 4,8% od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek 8,35 EUR.

Po presoji sodišča je organ prve stopnje, katerega odločitev je potrdila pritožbena odločba, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno uporabil materialne predpise in določil tožnici zbornični prispevek za leto 2010, ki znaša 8,35 EUR, glede na to, da zgoraj navedeni Sklep določa, da ne glede na katastrski dohodek, najmanjši pavšalni znesek zborničnega prispevka znaša 8,35 EUR. Nesporno med strankami postopka je, da je tožnica lastnica in solastnica določenih kmetijskih površin, kar pomeni, da je po določbi 9. člena ZKGZ tudi zavezanka za plačilo zborničnega prispevka. Neutemeljeni so tako tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da je kot solastnica dolžna plačati glede na, v tožbi predstavljene izračune, samo 6,91 EUR.

Zbornični prispevek obvezno plačujejo člani zbornice (drugi odstavek 22. člena ZKGZ). Kmetijska zbornica namreč združuje člane, ki so, kot izhaja iz 8. člena ZKGZ, fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. in 10. člena ZKGZ. Pri tem ni bistveno, ali je takšna oseba lastnik ali solastnik kmetijskega zemljišča ali gozda. Za lastnika in solastnika kmetijskih zemljišč ali gozda pa velja, da opravlja kmetijsko dejavnost, solastnik na sorazmernem idealnem delu svojega zemljišča, torej pridobivata tudi katastrski dohodek. Glede na to, da zbornični prispevek plačujejo fizične osebe od dobljenega katastrskega dohodka in se ne plačuje od celotnega kmetijskega gospodarstva, je odločitev organa prve stopnje pravilna in izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.