Up-121/99 - 10

7. 1. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 17. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sklep Revizijske komisije za javna naročila, opr. št. 019-37/99 z dne 18. 3. 1999 v zvezi s sklepom Ministrstva za promet in zveze, Direkcije RS za ceste, opr. št. 011-04-13799-OV/ZP (brez datuma), se zavrže.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Revizijska komisija za javna naročila je z izpodbijanim sklepom zavrnila revizijo ustavne pritožnice v postopku oddaje javnega naročila kot neutemeljeno in potrdila sklep naročnika javnega naročila o izbiri najugodnejšega ponudnika.

2.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo in zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zatrjuje nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava, v posledici česar naj bi bil izpodbijani sklep nezakonit. Predlaga tudi povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo ustavne pritožbe.

B.

3.Revizija postopka javnega naročanja je bila izvedena po določbah 63. do 73. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97 in nasl. - v nadaljevanju ZJN), ki so z uveljavitvijo Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl. - v nadaljevanju ZRPJN) prenehale veljati.

4.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-169/00 z dne 14. 11. 2002 (Uradni list RS, št. 105/02) odločilo, da tretji odstavek 23. člena ZRPJN ni v neskladju z Ustavo. Odločilo je, da odločitev Državne revizijske komisije nima značaja posamičnega akta, s katerimi bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih ponudnikov. Takega značaja tudi niso imele odločitve revizijske komisije po ZJN. Po navedeni odločbi Ustavnega sodišča je sodno varstvo zoper odločitev revizijske komisije zagotovljeno s tem, da prizadeti lahko zahteva odškodnino pred sodiščem splošne pristojnosti.

5.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Smiselno enako, kot to določa tretji odstavek 23. člena ZRPJN, je sodno varstvo določal 71. člen ZJN, po katerem je lahko vlagatelj revizije, ki se ni strinjal z odločitvijo revizijske komisije, vložil tožbo pri sodišču splošne pristojnosti za uveljavitev odškodnine.

Pritožnica ni izkazala, da bi vložila takšno tožbo, oziroma da je, če jo je vložila, v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti izčrpala vsa pravna sredstva. Šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev pred sodiščem splošne pristojnosti lahko pritožnica pod pogoji, določenimi v ZUstS, vloži ustavno pritožbo.

6.Ker torej niso izpolnjeni pogoji za vložitev ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

7.Na podlagi prvega odstavka 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Razlogov za drugačno odločitev ni, zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz druge točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 34. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan