Jedro

V primeru identičnih vprašanj civilna odločba ni odvisna od tega, ali bo storilec kasneje kazensko obsojen, oziroma, tu kazenska sodba ne rešuje prejudicialnega vprašanja za civilnega sodnika. Le v primeru, če je že prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča, pa je civilno sodišče vezano na takšno sodbo, vendar le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbjanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne rešitve kazenske zadeve, ki teče zoper oba toženca pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I K. Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je prekinilo postopek, ker naj ne bi samo reševalo predhodnega vprašanja, nepravilno. Sodišče lahko vse elemente odškodninske odgovornosti, ki so sporni, ugotavlja ne glede na potek kazenskega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Obstoj kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje v pravdi v tistih primerih, ko je nujni pogoj za nastanek določene pravne posledice na civilnopravnem področju in je zato v pravdi od vprašanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, odvisna odločitev o tožbenem zahtevku (prim. 13. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Takšen primer je npr. vprašanje, ali naj sodišče uporabi daljši zastaralni rok po 353. členu Obligacijskega zakonika, ker je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, saj v takih primerih zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko se izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, v čem naj bi rešitev kazenskega postopka predstavljala predhodno vprašanje za rešitev pravdne zadeve.

Od omenjene situacije, ki jo obravnava 13. člen ZPP, pa je treba ločiti tisto, ki jo obravnava 14. člen ZPP. Razloček med obema je v tem, da obravnava 13. člen predhodno vprašanje in s tem v zvezi pravico sodišča do izbire, ali naj samo reši to vprašanje, ali pa postopek prekine, medtem ko obravnava 14. člen ZPP identična, ne pa predhodna vprašanja. Za identično vprašanje gre, ko obstoj kaznivega dejanja ni pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice, ampak gre zgolj za primer, ko sodišče v pravdnem postopku obravnava isti historični dogodek, kot ga obravnava sodišče v kazenskem postopku. V takšnem primeru civilna odločba ni odvisna od tega, ali bo storilec kasneje kazensko obsojen, oziroma, tu kazenska sodba ne rešuje prejudicialnega vprašanja za civilnega sodnika. Le v primeru, če je že prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča, pa je civilno sodišče vezano na takšno sodbo, vendar le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Za takšno situacijo pa v obravnavanem primeru ne gre.

Sodišče prve stopnje je torej napačno štelo, da je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ker je napačno uporabilo določilo 13. člena ZPP, je bilo treba tožnikovi pritožbi ugoditi ter razveljaviti izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP).