Jedro

ZGO-1 v 158. členu izrecno prepoveduje (med drugimi) tudi vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri tako imenovanih „črnih gradnjah“ in ker se ta prepoved ne naša na vrsto vpisov (glavni vpisi ali pomožni vpisi), ta prepoved učinkuje za vse vpise in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičnini, kjer je zaznamovana prepoved vpisov.

Zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri spornih nepremičninah preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer, zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise.

Zemljiško knjižno sodišče namreč tudi pri vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča ob pogojih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerimi je pogoj, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava M. z dne 4.6.2008 zavrnilo in je potrdilo zemljiškoknjižni sklep istega zemljiškoknjižnega sodišča pod opr. št. Dn. št. ... z dne 28.5.2008. Proti citiranemu sklepu je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna enota M. (v nadaljevanju GURS) vložila pravočasno pritožbo. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri dovolitve poočitve izbrisa, delitve in vpisa parcelnih številk na podlagi obvestila o spremembi v evidenci zemljiškega katastra Območne geodetske uprave M. Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri smiselno uveljavljenega pritožbenega razloga, kot tudi po uradni dolžnosti – drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ki je obširna pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba ne graja, je namreč sodišče prve stopnje uporabilo pravo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na v razlogih izpodbijanega sklepa citirana določila ZZK-1, na 158. člen Zakona o gradnji objektov – ZGO-1 in na 132. ter 133. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN. Sprejeto odločitev je skrbno in natančno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema razloge izpodbijanega sklepa, glede na pritožbena izvajanja pa dodaja: Pravilnosti odločitve v izpodbijanemu sklepu ne morejo omajati obširna pritožbena izvajanja o namenu prepovedi iz 158. člena ZGO-1, ki je nadomestil pred tem veljavni Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN, ki je v tem, da se prepreči pravni promet in razpolaganje z nepremičninami, ki so bile zgrajene nelegalno in predstavljajo tako imenovane „črne gradnje“. ZUN je v 76.c členu prepovedoval med drugimi tudi vpise in spremembe tudi v katastru, česar 158. člen ZGO-1 ne vsebuje več, zato se v katastru podatki glede nepremičnin, pri katerih je v zemljiški knjigi zaznamovana tako imenovana „črna gradnja“, v geodetskih evidencah lahko spreminjajo; ker pa morajo biti podatki o nepremičnini v zemljiškem katastru, ki je temeljna evidenca o teh, usklajeni z zemljiško knjigo, zemljiško knjižno sodišče pooči spremembo podatkov na podlagi prevzema takega podatka iz katastra.

Ne glede na takšna pritožbena zatrjevanja in ne glede na določili 132. in 133. člena ZEN, ki določata, da mora sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, na podlagi obvestila iz prvega odstavka 132. člena ZEN, sproti vpisovati spremenjene podatke zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Namreč ZGO-1 v 158. členu izrecno prepoveduje (med drugimi) tudi vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri tako imenovanih „črnih gradnjah“ in ker se ta prepoved ne naša na vrsto vpisov (glavni vpisi ali pomožni vpisi), ta prepoved učinkuje za vse vpise in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičnini, kjer je zaznamovana prepoved vpisov.

Sodišče prve stopnje je zato povsem pravilno odločilo, da se v zemljiškoknjižnem postopku odloča le o tem, ali so podani pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo, in sicer na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. in 148. člen ZZK-1) in da se zemljiškoknjižni postopek začne, ko zemljiškoknjižno sodišče sprejme predlog ali listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). Pogoji za dovolitev vpisov v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti so navedeni v 148. členu ZZK-1 in so: da listina, ki je podlaga za odločanje o vpisu, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem iz ZZK-1, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis ter da so hkrati izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ZZK-1. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v zemljiški knjigi pri nepremičninah parc. št. 1381 in 1382 vpisanih v vl. št. 618 k.o. ... last R., obstojijo ovire za poočitev vpisa spremembe podatkov glede teh nepremičnin. Glede na pri navedenih parc. št. zaznamovano „črno gradnjo“, in sicer na podlagi odločbe Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote M., obstoji prepoved iz 158. člena ZGO-1. Tako zaznamovana prepoved sprememb v zemljiški knjigi, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, pa je ovira za poočitev izbrisa parcel zaradi delitve in vpisa novih parcel na podlagi obvestila o spremembi v evidenci zemljiškega katastra – GURS, Območna geodetska uprava M., saj ne glede na to, da je zemljiški kataster evidenca dejanskega stanja nepremičnin v naravi in da 158. člen ZGO-1 ne prepoveduje vpisov in spremembe vpisov v zemljiški kataster, zaznamba prepovedi vpisa iz 158. člena ZGO-1 pri spornih nepremičninah preprečuje vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, pri čemer, kot je tudi pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, zakonsko določilo ne določa, ali gre za glavne ali za pomožne vpise. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje določbo 148. člena ZZK-1 tolmačilo preširoko, čeprav v obravnavanem primeru ne gre za vpis spremembe, ki bi predstavljal pravni promet ali razpolaganje s konkretnimi nepremičninami in čeprav se s tem, kot trdi pritožba, ustvarja neskladje med vpisanimi podatki zemljiškega katastra in zemljiške knjige. V zemljiški knjigi zaznamovana prepoved iz 158. člena ZGO-1 je namreč ovira za poočitev na podlagi odločbe GURS, s katero je bila izbrisana, deljena in vpisana nova parc. št., ki bi začela učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi. Predmet pritožbenega preizkusa v tej fazi zemljiškoknjižnega postopka je pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da se v zemljiški knjigi ne opravi poočitev na podlagi obvestila GURS, ki je glede na vse zgoraj navedeno pravilna. Zemljiško knjižno sodišče namreč tudi pri vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča ob pogojih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerimi je pogoj, da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis (4. točka prvega odstavka 148. člena in drugi odstavek 148. člena ZZK-1), ki je v obravnavanem primeru podan.

Glede na vse navedeno pritožbi ni bilo moč priznati uspeha in ker pri delu sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo tistih bistvenih kršitev določb procesnega prava, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih pritožnik ni priglasil.