Jedro

Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (del IV. točke izreka o dosojenih zakonskih zamudnih obrestih).

II. Tožnica krije stroške odgovora na pritožbo sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 13. 2. 2015 in št. ... z dne 13. 7. 2015, tožnici priznalo pravico do vdovske pokojnine od 5. 12. 2014 dalje ter tožencu odredilo izdajo odmerne odločbe (I. do III. točka izreka). S IV. točko je tožencu naložilo plačilo neizplačanih zneskov vdovske pokojnine od 5. 12. 2014 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vdovskih pokojnin za december 2014 do aprila 2015 od 4. 5. 2015 dalje do plačila, od vdovskih pokojnin za preostale mesece pa od zapadlosti vsakomesečne vdovske pokojnine v plačilo do plačila. Kar je tožnica zahtevala več oziroma drugače, to je plačilo zakonskih zamudnih obresti od vdovskih pokojnin za december 2014 do aprila 2015, ki tečejo od zgodnejšega datuma dalje, je zavrnilo (V. točka izreka). Tožencu je naložilo še, da tožnici povrne 932,65 EUR stroškov postopka (VI. točka izreka).

2. Zoper del IV. točke izreka sodbe o zakonskih zamudnih obrestih se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Čeprav se o obstoju zunajzakonske skupnosti lahko odloča le kot o prehodnem vprašanju z učinkom v konkretni pravdi, je sodišče prve stopnje postopek prekinilo. Posledično je priznanje vdovske pokojnine neutemeljeno navezalo na pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o tožničini dedni pravici, vendar priznanja pravice ne izpodbija. Pravica do vdovske pokojnine je bila tožnici priznana šele s sodbo, o odmeri in izplačevanju pa še ni bilo odločeno, zato do zamude ni prišlo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 197. člen ZPIZ-2 in določila OZ. Dejanski stan iz 197. člena ZPIZ-2 v obravnavnem primeru ni podan. Sodba bo izvršljiva šele, ko bo izdana odmerna odločba. Do zamude z izpolnitvijo ne more priti, dokler dajatev ne bo priznana z izvršljivim upravnim aktom. Opozarja na sodbo VIIII Ips 308/2016. 3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe, predlaga potrditev izpodbijanega dela sodbe in povrnitev stroškov. Pravica do vdovske pokojnine ji je bila v predsodnem upravnem postopku neutemeljeno zavrnjena. Z navedbami v zvezi s prekinitvijo postopka je toženec prekludiran.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu, torej v delu IV. točke izreka o dosojenih zakonskih zamudnih obrestih, in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. Toženec je tožnici z odločbo z dne 13. 2. 2015, potrjeno z dokončno odločbo z dne 13. 7. 2015, zavrnil priznanje pravice do vdovske pokojnine. Izvršljiva je postala 4. 3. 2015. V predsodnem upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da med tožnico in pokojnim A.A. zunajzakonska skupnost ni obstajala. Sodišče prve stopnje je obstoj zunajzakonske skupnost ugotovilo, zato je z delom sodbe, ki ni izpodbijan in je že pravnomočen, odpravilo izpodbijani zavrnilni odločbi, tožnici priznalo vdovsko pokojnino od 5. 12. 2014 dalje in tožencu odredilo izdajo odmerne odločbe ter izplačilo priznane pokojninske dajatve. Ob takšnem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje tožencu utemeljeno naložilo še plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanih vdovskih pokojnin.

7. Po 197. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)2 je zavod dolžan plačati zamudne obresti, odmerjene v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, če ne izplača pokojninskih prejemkov v 60 dneh od dneva, ko je postala odločba o priznani pravici izvršljiva. Po navedeni določbi torej zavod zaide v zamudo, če svojega upravnega akta ne izvrši v 60-ih dneh od izvršljivosti. Praviloma izvršljiva postane že prvostopenjska upravna odločba, saj morebitna pritožba nima suspenzivnega učinka (1. odstavek 182. člena ZPIZ-2). Vendar ZPIZ-2 zamude v izpolnitvi denarnih dajatev ne ureja celovito, saj za primere, ko v sodnem postopku pride do odprave nezakonitih upravnih aktov in priznanja pravice ali denarne dajatve v višjem znesku, ki bi morale biti že realizirane v predsodnem upravnem postopku, ni ustrezne ureditve. Veljavni ZPIZ-2 za razliko od prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)3, ne ureja zamudnih obresti niti odškodnine v višini zamudnih obresti,4 ko v postopku sodnega varstva pravic pride do odprave (nepravilnih in nezakonitih) posamičnih upravnih aktov in priznanja denarne dajatve ali dajatve v višjem znesku šele s sodno odločbo. V ZPIZ-2 je ureditev zamude v izplačilih pokojninskih denarnih dajatev torej podnormirana. Po sodni praksi pritožbenega sodišča5 gre za pravno praznino, ki jo je potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumenti.

8. Po naravi stvari so zamudne obresti objektivna posledica zamude v izpolnitvi denarne obveznosti. Pogojene so z nastopom zamude v izpolnitvi denarne obveznosti. Za terjatve civilnega prava zamudo ureja Obligacijski zakonik (OZ).6 Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, po 1. odstavku 378. člena OZ dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (299. člen OZ).

9. Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile7. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.

10. Drugačno pritožnikovo stališče, čeprav opozarja tudi na sodbo VIII Ips 308/2016, je ustavno sporno. V ustavno pritožbenem postopku8 je že leta 2000 in ponovno 2002 prišlo celo do dvakratne razveljavljene zavrnilne sodbe Vrhovnega sodišča RS, tedaj sicer utemeljevane z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)9. Tako je že takrat posledično prišlo do spremembe dotedanje sodne prakse, ko je sodišče na vseh stopnjah, čeprav na različnih pravnih temeljih zavračalo akcesorne terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Poleg tega se tudi na drugih področjih iz sistema socialne varnosti, kljub pomanjkanju ustrezne specialne ureditve, zakonske zamudne obresti načeloma dosojajo.10 Nobenega razumnega razloga ni, da bi se zakonske zamudne obresti na drugih področjih socialne varnosti, ki je pravno povsem podnormirano, priznavale, na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa ne. To bi bilo v nasprotju s 14. členom Ustave RS11 o enakosti pred zakonom in 22. členom Ustave RS o enakem varstvu pravic pred sodiščem.

11. Glede na vse predhodno obrazloženo, ko je bila neustrezna zavrnilna odločba z dne 13. 2. 2018, ki je postala izvršljiva 4. 3. 2015 in bi 60-dnevni rok za izpolnitev obveznosti potekel 4. 5. 2015, v sodnem postopku odpravljena in tožnici za nazaj priznana vdovska pokojnina, je toženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti, kot jih je z izpodbijanim delom sodbe zakonito dosodilo že sodišče prve stopnje. Torej je dolžan plačati zakonske zamudne obresti, obračunane od razlik v pokojnini, ki bi v primeru ustrezne odločbe zapadle pred potekom 60-dnevnega roka, od poteka tega roka dalje do plačila, za zneske razlik v pokojnini, ki bi v primeru zakonite upravne odločbe zapadle po poteku tega roka, pa od zapadlosti vsakomesečne razlike pokojnine v plačilo (s prvim dnem v mesecu), do plačila.

12. Pritožbo je bilo zato potrebno kot neutemeljeno na temelju 353. člena ZPP zavrniti in potrditi izpodbijani del IV. točke izreka sodbe o dosojenih zakonskih zamudnih obrestih.

13. Čeprav toženec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče sklenilo, da tožnica stroške odgovora na pritožbo, krije sama. K pritožbeni rešitvi zadeve namreč odgovor na pritožbo ni pripomogel (165. člen v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 2. odstavek 276. člena ZPIZ-1. 5 Na primer Psp 126/2017, Psp 536/2016. 6 Ur. l. RS, št. 97/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 7 Marjan Pavčnik, Argumentacija v pravu, CZ, 1998, stran 145. 8 Odločbi št. Up-219/97 z dne 13. 4. 2000 in št. Up-190/01-14 z dne 30. 5. 2002. 9 Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami. 10 Na primer Psp 480/2015, Psp 397/2015, Psp 128/2015, Psp 537/2009, Psp 294/2016. 11 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami.